Sensory acceptability of chocolate with inulin
Terezija GOLOB, Elizabeta MIČOVIĆ, Jasna BERTONCELJ, Mojca JAMNIK
The objective of this research was to study the influence of inulin on the sensory characteristics of chocolate. Three types of chocolate (milk, hazelnut and rice) where sucrose was replaced by inulin and fructose were studied in comparison to corresponding ordinary chocolates. A questionnaire between eighty diabetics and fifty-two random consumers showed that the chocolate with inulin was well accepted. It was stated that questioners were aware of the nutritional quality of functional foods. Consumer test using 7-point hedonic scale to assess the preference was performed with 65 children aged between 11 and 13 years. They assessed ordinary chocolate as favourite. Then three difference tests: duo-trio, triangular and paired comparison test were used to determine whether there is a sensory difference between ordinary chocolate and chocolate with inulin. The results showed that the sensory differences existed. Finally a sensory panel of 7 trained assessors performed an analytical test with quantitatively characterisation of eight sensory attributes. It was established that there were statistical significant differences between sensory properties of these types of chocolate. The main differences appeared in sweetness and solubility. In general, the acceptability of chocolate with inulin was good. However, the chocolate with less sugar, high content of dietary fibre and lower energy value is considered as a functional food.
Izvleček
Proučevan je bil vpliv inulina na senzorične značilnosti čokolade. Raziskava je obsegala primerjavo treh običajnih čokolad (mlečno, lešnikovo in riževo) s čokoladami, v katerih je bila saharoza nadomeščena s fruktozo in inulinom. Rezultati ankete med naključnimi potrošniki in diabetiki so pokazali dobro sprejemljivost čokolade z inulinom. Potrošniški preskus, izveden s 7 točkovno hedonsko lestvico, je pokazal, da 11 do 13 letni otroci dajo prednost običajni čokoladi. Trije preskusi razlikovanja: primerjava v parih, duo-trio in triangel preskus kažejo, da med navadnimi čokoladami in čokoladami z inulinom obstajajo senzorično zaznavne razlike. Za kvantitavno oceno senzoričnih značilnosti posameznih čokolad je bil izveden analitski preskus s sedemčlanskim panelom. Ocenjevali so osem senzoričnih lastnosti s 5-točkovno lestvico. Ugotovljeno je bilo, da se navadne čokolade in čokolade z inulinom statistično značilno razlikujejo, zlasti v sladkosti in topnosti. Splošna ugotovitev je bila, da je sprejemljivost čokolade z inulinom, ki vsebuje manj sladkorja, več vlaknine, ima manjšo energijsko vrednost in ima zato lastnosti funkcionalnega živila, dobra.
Direct shoot regeneration from nodes of Phalaenopsis orchids
Polonca Košir, Suzana Škof, Zlata Luthar
Nodes with dormant buds from flower stalks of orchid Phalaenopsis sp. were plated on six culture media. The composition of the culture media affected the induction, regeneration, number and form of Phalaenopsis regenerants. We managed to obtain direct shoot regeneration without callus formation on all media except for medium F. Medium A, supplemented with 2 mg/l of 6-benzylaminopurine (BAP) and 0.5 mg/l of a–naphtalenacetic acid (NAA) was found to be the most appropriate of all the media used for rapid micropropagation of a large number of vegetative shoots (multiplication factor 8.35 per node) without roots 160 days after inoculation. We found medium B, supplemented with 4.41 mg/l BAP and 1 mg/l NAA less appropriate for vegetative shoot production (multiplication factor 2.08 per node) also because the regenerants ceased to elongate. Medium C, containing BAP (2 mg/l) and a lower nitrogen content showed the highest multiplication rate (0.54 per node) for generative regenerants formation. Vegetative regenerants with a generative shoot also formed. This type of regenerant could be of major commercial interest, since period until flowering would be much shortened. Dormant bud induction was poor on medium E (23% regeneration rate) and there was no regeneration on medium F. Regenerants with well-developed roots on medium D (no hormones) most resembled the adult plants, but the vegetative multiplication rate was lower (1.18 per node). Most vegetative regenerants were ready for acclimatization after 90 days of subcultivation on medium D, which also proved to be a successful subcultivation medium for regenerants formed on media A, B and C.
DIREKTNA REGENERACIJA POGANJKOV IZ NODIJEV ORHIDEJ Phalaenopsis
Nodije z dormantnimi brsti s cvetnih poganjkov orhidej Phalaenopsis sp. smo inokulirali na šest različnih gojišč. Sestava gojišč je vplivala na indukcijo, regeneracijo in obliko regenerantov Phalaenopsis. Na vseh gojiščih z izjemo gojišča F je bila direktna regeneracija poganjkov brez oblikovanja kalusa. Ugotovili smo, da je gojišče A (2 mg/l BAP, 0,5 mg/l NAA) najprimernejše gojišče za hitro mikropropagacijo velikega števila vegetativnih poganjkov (multiplikacijski faktor 8,35 na nodij) brez korenin 160 dni po inokulaciji. Gojišče B (4,41 mg/l BAP, 1 mg/l NAA) je bilo manj primerno za nastanek vegetativnih regenerantov (multiplikacijski faktor 2,08 na nodij) tudi zaradi neizdolževanja regenerantov. Generativnih regenerantov je bilo največ (multiplikacijski faktor 0,54 na nodij) na gojišču C (2 mg/l BAP in nižja vsebnost dušika). Nastalo je tudi nekaj vegetativnih regenerantov z generativnim poganjkom, ki bi bili komercialno zelo zanimivi zaradi skrajšanega časovnega obdobja potrebnega do cvetenja. Indukcija dormantnih brstov je bila nizka na gojišču E (23% regeneracija) oziroma sploh ni bilo regeneracije na gojišču F. Regeneranti na gojišču D (brez hormonov) z dobro razvitimi koreninami so bili najbolj podobni odraslim rastlinam, vendar je bil multiplikacijski faktor za vegetativne poganjke nižji (1,18 na nodij). Večina vegetativnih regenerantov je bila primerna za aklimatizacijo že po 90-ih dneh subkultivacije na gojišču D. Gojišče D se je izkazalo tudi kot uspešno subkultivacijko gojišče regenerantov z gojišč A, B in C.
The influence of grafting on yield of two tomato cultivars (Lycopersicon esculentum Mill.) grown in a plastic house
The influence of different grafting methods on the success of grafting and fruit yield of two tomato cultivars (Lycopersicon esculentum Mill.) was studied in a greenhouse trial in Ljubljana. The cultivars used as scion were 'Monroe' and 'Belle', and as rootstock 'PG 3' and 'Beaufort'. Two grafting methods were applied: cleft grafting and tube grafting. Grafted plants were then hand planted in a plastic house. The treatments applied in each cultivar were: cleft grafting onto 'PG 3' and 'Beaufort', and tube grafting onto 'PG3' and 'Beaufort', and ungrafted control. The following measurements were recorded: number of plants that survived until the transplanting date; fruit yield (g plant-1) and total number of fruits harvested per plant. The high percentage (79-100%) of succesful grafting observed for both tomato scions and rootstocks, using cleft and tube grafting methods, indicated that both grafting methods are suitable for tomato grafting. A positive effect of grafting was recorded when 'Monroe' was used as scion, and 'Beaufort' as rootstock. When 'Belle' was used as scion, a negative effect of grafting was observed, since the total fruit yield of non-grafted plants was significantly higher than that of plants grafted onto both rootstock cultivars. Grafting is thus considered an important technique for sustainable greenhouse production of fruit-bearing vegetables.
VPLIV CEPLJENJA NA PRIDELEK DVEH KULTIVARJEV PARADIŽNIKA (Lycopersicon esculetnum Mill.) V PLASTENJAKU
V raziskavi smo proučevali vpliv različnih tehnik cepljenja na uspešnost cepljenja ter na pridelek dveh kultivarjev paradižnika (Lycopersicon esculentum Mill.). Za žlahtni del – cepič smo uporabili hibridni sorti 'Monroe' in 'Belle' za podlago pa kultivarja paradižnika 'PG 3' in 'Beaufort'. Uporabili smo dve tehniki cepljenja: v zarezo in cepljenje s spajanjem s pomočjo cevke. Uspešno cepljene sadike smo ročno presadili v plastenjak. Pri vsakem kultivarju smo izvedli obe tehniki cepljenja, tako da so bila obravnavanja naslednja: 'Monroe' cepljen v zarezo in s cevko na podlagi 'Beaufort' in 'PG 3' ter 'Belle' cepljen v zarezo in s cevko na omenjeni podlagi. Na osnovi števila preživelih rastlin po cepljenju smo ovrednotili uspešnost cepljenja, ob spravilu pa pa smo vrednotili maso ter število plodov na rastlino. Visok odstotek preživelih – uspešno cepljenih rastlin (70-100%), ki smo ga ugotovili pri vseh cepljenih kombinacijah nakazuje, da sta tehniki cepljenja v zarezo in s pomočjo cevke primerni za cepljenje paradižnika. Pozitivni učinek cepljenja smo zabeležili pri kultivarju 'Monroe', ki je bil cepljen na podlago 'Beaufort'. Pri kultivarju 'Belle' pa je imelo cepljenje negativni učinek na končni pridelek, saj je bil skupen pridelek plodov necepljenih rastlin statistično značilno večji kot pri cepljenih rastlinah. Zato je cepljenje tehnika, ki postaja čedalje bolj pomembna pri integrirani – naravi prijazni pridelavi plodovk v rastlinjakih.
Plant characteristics for distinction of red chicory (Cichorium intybus L. var. silvestre Bisch.) cultivars grown in central Slovenia
Dragan ŽNIDARČIČ, Jože OSVALD, Stanislav TRDAN
Abstract
Eight red chicory (Cichorium intybus L. var. silvestre Bisch.) cultivars were screened for plant characteristics, yield, resistance to Erysiphe cichoracearum and their persistence of bolting over a two-year period (2002 and 2003 growing seasons) in central Slovenia. On two years with meteorologically different conditions the highest total and marketable weight of heads (i.e. total weight – weight of removed damaged leaves) were obtained from cv. 'Averto', followed by cv. 'Mesola' and 'Rubino'. The most compact heads in both years, were produced by cv. 'Palla rossa-super'. Less productive cultivars of red chicory were on average the most infected with the powdery mildew caused by E. cichoracearum. In 2002 the fungus occurred in a substantially larger extent than in 2003, which was less favourable for spread of the pathogen. The higher temperatures, prevailing in summer 2003, presumably promoted a greater percentage of bolting in plants. Among eight cultivars studied through two years, cv. 'Castel Franco', 'Averto' and 'Mesola' drew no incidence of bolters.
IZVLEČEK
Značilnosti kultivarjev rdečega radiča (Chicorium intybus L. var. silvestre Bisch.), gojenih v osrednji Sloveniji
V dveletnem poskusu (v pridelovalnih obdobjih v letih 2002 in 2003) z osmimi kultivarji rdečega radiča smo ugotavljali njihovo primernost za pridelovanje v osrednji Sloveniji glede na njihove značilnosti, višino pridelka, glede na odpornost na Erysiphe cichoracearum in glede na odpornost na odganjanje cvetnih stebel. V dveh meteorološko različnih letih je najvišji skupni in tržni pridelek glavic (tj. skupna teža glavic – teža odstranjenih poškodovanih listov) dosegel cv. 'Averto', ki sta mu sledila cv. 'Mesola' in 'Rubino'. V obeh letih pa je najčvrstejše glavice imel cv. 'Palla rossa-super'. Kultivarji z najskromnejšim pridelkom so bili v povprečju najbolj dovzetni za pepelasto plesen, ki jo povzroča gliva E. cichoracearum. V letu 2002 je bil napad glive znatno obsežnejši kot v letu 2003, ki je bilo manj ugodno za njeno razširjanje. Z visokimi temperaturami, ki so prevladovale poleti 2003, se je povečal odstotek rastlin, ki so pognale cvetna stebla. Med osmimi kultivarji, ki smo jih opazovali v dveh letih, cvetna stebla niso pognala pri cv. 'Castel Franco', 'Averto' in 'Mesola'.
Razvoj agrometeorologije kot samostojne vede na Biotehniški fakulteti (Od ustanovitve Agronomske fakultete Univerze v Ljubljani 1947 pa do leta 2004)
Andrej HOČEVAR, Lučka KAJFEŽ BOGATAJ
IZVLEČEK
V delu je predstavljen razvoj področja agrometeorologije od ustanovitve Agronomske fakultete 1947 pa do leta 2004. Opisan je pomen stroke, njen kadrovski razvoj, pedagoško in raziskovalno delo z najpomembnejšimi objavami. Orisana je vloga agrometeorologije pri študiju agronomije, predvsem kot vede, ki je tesno povezana z okoljem. Prav atmosferski del okolja močno vpliva na rastlinsko pridelavo in je odločujoči dejavnik tudi pri ekološko usmerjenem kmetijstvu.
ABSTRACT
(From the foundation of Biotechnical Faculty till 2004)
Development of agrometeorology as a branch of meteorology at Biotechnical Faculty at University in Ljubljana is described for the period from the foundation of the Faculty for Agronomy in 1947 to 2004. Meteorology has been viewed as a vital science concerning the study in agronomy. Therefore it has been included in the curriculum from the very beginning. The growth of agrometeorology in various curricula which developed in the sequence of time is presented together with data about scientists working in the field and their research interests and some results, as well.
Nekatere metode za pripravo regionalnih scenarijev podnebnih sprememb
Klemen BERGANT, Lučka KAJFEŽ BOGATAJ
IZVLEČEK
Za oblikovanje strategij prilagoditev predvidenim podnebnim spremembam potrebujemo scenarije bodočega podnebja v regionalni skali. Lokalne podnebne razmere so običajno v veliki meri odvisne od procesov, ki potekajo v manjši skali, kot je prostorska ločljivost globalnih modelov splošne cirkulacije (MSC), ki so orodje za proučevanje odziva podnebnega sistema na spremembe sestave ozračja. V delu so zato prikazani načini, kako premostimo prepad med obsežno prostorsko in regionalno skalo, kar imenujemo tudi empirično zmanjševanje skale. Pri tem smo za povezavo podnebnih spremenljivk v regionalni oziroma lokalni skali s podnebnimi spremenljivkami v obsežni skali uporabili različne matematične modele. Modele, ki temeljijo na izmerjenih vrednostih v preteklosti, smo uporabili za projeciranje rezultatov simulacij štirih MSC. Pri tem predpostavimo, da bo v spremenjenih podnebnih razmerah matematični opis odvisnosti med lokalno podnebno spremenljivko in podnebno spremenljivko v globalni skali še vedno veljaven. V obdobju 2001 do 2030 se bodo v Sloveniji temperature zraka povečale za 0.5°C do 2.5°C, v obdobju 2031 do 2060 za 1°C do 3.5°C in v obdobju 2061 do 2090 za 1.5°C do 6,5°C. Več težav je z empiričnimi modeli za ocenjevanje letne količine padavin, saj je kakovost modelov zadovoljiva le za mesece hladne polovice leta.
ABSTRACT
EMPIRICAL DOWNSCALING METHOD AS A TOOL FOR DEVELOPMENT OF REGIONAL CLIMATE CHANGE SCENARIOS
Results of simulations with general circulation models (GCM) are the basis for the future climate change and impact studies. In our case, results of simulations with four GCM (CSIRO/Mk2, UKMO/HadCM3, DOE-NCAR/PCM and MPI-DMI/ECHAM4-OPYC3), based on SRES A2 and B2 marker emission scenarios, were used. The mean monthly values of near ground air temperature and sea level pressure were selected for the period 1951-2100 and used as predictor values. The results of GCM were projected to near ground air temperature and precipitation amount at five locations in Slovenia (Ljubljana, Novo mesto, Murska Sobota, Rateče, and Bilje) by using empirical downscaling. Different regression techniques were used for the development of empirical downscaling models (EM) that relate selected large-scale predictors with local-scale predictands. The EM were developed by means of data from ARSO archive and NCEP/NCAR reanalysis data for the period 1951-2002. Derived EM explained a great part of variability of local air temperature at all five locations. This was not the case for the local precipitation, where the quality of EM is acceptable only for the months of the cold half of the year. Local projections of GCM results by EM were additionally scaled to other (A1Fl, A1B, A1T, and B1) marker SRES scenarios and used as a base for the development of regional climate change scenarios.
Regulierung der Inverkehrbringung von Giften, giftigen Verbindungen und giftiger Pflanzen in den slowenischen Ländern im 18. und 19. Jahrhundert
IZVLEČEK
UREJANJE PROMETA S STRUPI, STRUPENIMI SPOJINAMI TER STRUPENIMI RASTLINAMI V SLOVENSKIH DEŽELAH V 18. IN 19. STOLETJU
Pravno urejanje prometa s strupi je postalo nujno, ker so se v srednjem veku dogajale pogoste namerne zastrupitve ljudi. V 15. stol. so te predpise zajemali statuti pomembnih mest (npr. Basla, Nürnberga, Strassburga), posebej jih je sankcioniral kazenski zakonik Constitutio Criminalis Carolina iz leta 1532. V prispevku je obravnavan patent cesarja Leopolda II. z dne 26. avgusta 1792, s katerim je bila odtlej dovoljena prodaja arzenika (arzenovega trioksida), belega in rumenega arzenika in sploh vseh za ljudi škodljivih snovi le pooblaščenim trgovcem v štirih do petih večjih mestih ali trgih graške, mariborske, celjske, celovške, velikovške, ljubljanske, novomeške in postojnske kresije.
Očitno se je problematika strupov v naslednjih desetletjih zaostrila in njihova prodaja povečala. Zato je 27. oktobra 1829 izšla okrožnica Ilirskega gubernija v Ljubljani z objavljeno preglednico strupenih snovi in pripravkov, ki so jih smeli dotlej prodajati le za to pooblaščeni trgovci in lekarnarji. V njej so bile zajete tudi strupene rastline. Na podlagi dvornega dekreta z dne 12. oktobra 1837 je izšla okrožnica omenjenega gubernija z dne 12. novembra istega leta, kjer je bila povzeta vsebina prve okrožnice in navedene spremembe. V njej so bile strupene snovi in pripravki glede na strupenost in način prodaje razvrščeni v štiri kategorije. V I. kategoriji so bili zelo hudi strupi, npr, arzenik ter strupeni alkaloidi hiosciamin in strihnin. V II. kategorijo so bile uvrščene vse tudi zdaj znane domače in nekatere tuje strupene rastline, ki so bile sicer že naštete v okrožnici za zeliščarje z dne 2. oktobra 1813. Te rastline so smeli trgovci prodajati le lekarnarjem. V. III. kategorijo je spadalo le malo snovi, iz katerih so smeli lekarnarji izdelovati pripravke za zastrupljanje živali. V IV. kategorijoso spadale manj strupene snovi, npr. kisline, barvila in belila.
Okrožnica iz leta 1837 ni toliko pomembna po svoji kategorizaciji strupov in po predpisanih načinih prodaje, kakor po tem, da daje pregled, katere strupene snovi so bile v prvi polovici 19. stoletja vsaj v določenem obsegu razširjene v slovenskih deželah.
The occurence of some pests and diseases on horse chestnut, plane tree and Indian bean tree in urban areas of Slovenia
The occurrence of some pests and diseases was monitored on horse chestnut (Aesculus hippocastanum), red horse chestnut (Aesculus x carnea), plane tree (Platanus hybrida) and Indian bean tree (Catalpa bignonioides) in the period 1995-2003. The following organisms were the most common: the horse chestnut leaf-miner (Cameraria ohridella) on horse chestnut and, in recent two years, also on red horse chestnut, the Sycamore lace bug (Corythuca ciliata) and the leaf miner (Phyllonorycter platani) on plane tree. The flatid planthopper (Metcalpha pruinosa) was found inland, in Ljubljana in 2003 on A. x carnea near a busy petrol station, and on C. bignonioides in the vicinity of a motorway intersection. Along with M. pruinosa, two new parasite fungi for Slovenia were found in 2003 Erysiphe flexuosa on A. x carnea, A. hippocastanum and Erysiphe elevata on C. bignonioides.
NAVZOČNOST NEKATERIH ŠKODLJIVCEV IN BOLEZNI NA DIVJEM KOSTANJU, JAVOROLISTNI PLATANI IN NAVADNEM CIGARARJU V URBANEM PROSTORU V SLOVENIJI
Spremljali smo pojavljanje nekaterih škodljivih organizmov v urbanem prostoru na navadnem divjem kostanju (Aesculus hippocastanum), rdečecvetnem kostanju (Aesculus x carnea), javorolistni platani (Platanus x hybrida) in navadnem cigararju (Catalpa bignonioides) v letih 1995-2003.
Pojavljali so se: kostanjev listni zavrtač (Cameraria ohridella) na navadnem divjem kostanju in zadnji dve leti na rdečecvetnem, čipkarka (Corythuca ciliata) in platanin listni zavrtač (Phyllonorycter platani) na javorolistni platani. Medeči škržatek (Metcalpha pruinosa) je zabeležen v letu 2003 v Ljubljani na A. x carnea blizu prometne bencinske črpalke in na C. bignonioides v Ljubljani. Skupaj z vrsto M. pruinosa smo v letu 2003 prvič na ozemlju Slovenije ugotovili pepelovko Erysiphe flexuosa na kostanju A. carnea, A. hippocastanum in pepelovko Erysiphe elevata na cigararju C. bignonioides.
Primerjava poškodb sesajočih škodljivcev in ozona na listih klonov plazeče detelje (Trifolium repens 'Regal')
Tina MIKUŠ, Stanislav GOMBOC, Franc BATIČ, Lea MILEVOJ
IZVLEČEK
Žuželke in pršice povzročajo podobne poškodbe kot jih povzroča tudi troposferski ozon (O3) na indikatorski rastlini plazeči detelji (Trifolium repens 'Regal'). Zastavili smo poskuse v katerih smo natančno popisovali in fotografirali poškodbe 6 različnih vrst sesajočih žuželk in pršic na plazeči detelji, ki smo jih primerjali s poškodbami na listih plazeče detelje, ki so nastale kot posledica velikih koncentracij ozona. Listne poškodbe v obliki nekroz smo opazovali na občutljivih in odpornih klonih plazeče detelje na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani od maja do septembra 1998. V laboratoriju Inštituta za fitomedicino, na Biotehniški fakulteti, v Ljubljani, smo od avgusta do konca oktobra 2001 gojili žuželke in pršice in opazovali poškodbe zaradi sesanja živalic. V poskusu so bile: navadna pršica (Tetranychus urticae Koch), tobakov resar (Thrips tabaci Lindeman), vrsta uši Nearctaphis bakeri Cowen, dve vrsti stenic Halticus apterus Linnaeus in Trigonotylus coelestialium Kirkaldy in dvopikčasti škržatek (Cicadella viridis Linnaeus). Fotografije in natančne opise poškodb, zaradi različih vrst živalic in ozona, smo primerjali, med seboj. Poškodbe, bele kloroze, ki jih povzroča stenica Halticus apterus Linnaeus so bile največje med poškodbami preučevanih škodljivcev, hkrati pa so tudi najbolj podobne poškodbam, ki nastanejo zaradi velikih koncentracij ozona. Vsi ostali preučevani organizmi povzročajo drugačne vrste poškodb.
ABSTRACT
Insects and mites can cause injuries similar to those caused by troposferic ozone (O3) on the indicator plant white clover (Trifolium repens 'Regal'). We set up an experiment where injuries of 6 species of sucking insects and mites on white clover were accurately described and photographed. Leaf injuries caused by animals, were compared with the injuries of high ozone concentrations on white clover. Leaf injuries in form of necrosis on resistant and sensitive clones of white clover were closely observed at the Laboratory Field of Biotechnical Faculty in Ljubljana from May to September 1998. In the laboratory of the Institute of Phytomedicine at the Biotechnical Faculty in Ljubljana, insects and mites were reared and injuries caused by the sucking animals were observed from August 2001 till the end of October 2001. In the experiment two-spotted spider mite (Tetranychus urticae Koch), onion thrips (Thrips tabaci Lindeman), clover aphid (Nearctaphis bakeri Cowen), two bug species Halticus apterus Linnaeus and rice leafbug (Trigonotylus coelestialium Kirkaldy) and green leafhopper (Cicadella viridis Linnaeus) were observed. The photographs of progression of injuries and the accurate descriptions of the injuries were compared to each other to allow us to distinguish the real agents for the injuries on leaves of white clover (T. repens 'Regal'). All plants were carefully monitored and photographed during the progression of injuries on the plant leaves. Injuries, the white spots caused by the bug Halticus apterus Linnaeus, were the biggest among the injuries caused by the observed pests. They were similar to the injuries by high concentrations of ozon. All other pests caused different tipes of injuries.
Laboratorijsko testiranje trsnih rumenic v Sloveniji kaže na splošno prisotnost rumenice tipa počrnelosti lesa
Nataša PETROVIČ, Jana BOBEN, Maja RAVNIKAR
IZVLEČEK
Trsne rumenice povzročajo fitoplazme različnih tipov, od katerih sta najpomembnejša zlata trsna rumenica (Flavescence doree, FD) in rumenica tipa počrnelosti lesa (Bois noir, BN). Za nadzor nad trsnimi rumenicami je nujno poznavanje tipa fitoplazme, ki daje osnovne smernice za strategijo zatiranja. Tip fitoplazme je mogoče določiti le z laboratorijskim testiranjem. V testiranje so bili zajeti trsi z bolj ali manj izraženimi bolezenskimi znamenji trsnih rumenic. V večini na fitoplazme pozitivnih trsih smo uspeli določiti tudi tip fitoplazme. Rezultati laboratorijskih testiranj v letih 2002 in 2003 kažejo na splošno prisotnost fitoplazme BN v vseh vinorodnih deželah v Sloveniji.
ABSTRACT
LABORATORY TESTING OF GRAPEVINE YELLOWS IN SLOVENIA INDICATES A WIDESPREAD PRESENCE OF BOIS NOIR
Grapevine yellows are dangerous diseases caused by different types of phytoplasma. The two most important types are Flavescence doree (FD) and Bois noir (BN). Infected grapevine express exactly same type of symptoms regardless of the type of the phytoplasma. In order to control the grapevine yellows it is essential to know the phytoplasma type, which provides basic information for choosing proper and efficient control measures. Only the laboratory testing methods provide tools for the determination of the phytoplasma type. The testing included the vines expressing more or less typical disease symptoms. In majority of vines which tested positively, we were able to determine the phytoplasma type. The results showed the widespread presence of the BN phytoplasma in all wine growing regions of Slovenia.
Amplification of fluorescent-labelled microsatellite markers in olives by a novel, economic method
Dunja BANDELJ, Jernej JAKŠE, Branka JAVORNIK
ABSTRACT
A novel method for the economic fluorescent labelling of PCR products and its features are described. To investigate the efficiency of the method for amplification of olive microsatellite markers, PCR conditions of three loci were optimised. The results showed that the method can be successfully applied in genotyping studies of olive varieties.
IZVLEČEK
NAMNOŽEVANJE FLUORESCENTNO OZNAČENIH MIKROSATELITSKIH MARKERJEV OLJKE Z NOVEJŠO, EKONOMIČNO METODO
Opisana je novejša metoda ekonomičnega fluorescentnega označevanja PCR molekul in nekatere njene posebnosti. Za preučitev uspešnosti metode pri namnoževanju mikrosatelitov oljke smo uporabili tri lokuse, katerih PCR pogoje smo predhodno optimizirali. Rezultati so pokazali, da je metoda lahko uspešno uporabljena v študijah genotipizacije sort oljk.
Kalivost oluščenega in obrušenega semena pire (Triticum aestivum L. var. spelta) v primerjavi s kalivostjo plevnatega semena
IZVLEČEK
Kmetje, ki sejejo oluščeno ali oluščeno in obrušeno seme pire (Triticum aestivum L. var. spelta) ugotavljajo slab vznik, zapleveljenost redkega posevka, pridelek pa je manjši od pričakovanega. V postopku luščenja plevnatega semena in brušenja oluščenega semena pire lahko nastanejo poškodbe, zaradi katerih seme ne kali ali le deloma kali. Da bi ugotovili razlike med različno obdelanimi semeni in da bodo kmetje, ki ne kupijo deklariranega semena, posejali seme pire s čim večjo kalivostjo, je bila z laboratorijskimi testi kalivosti po metodiki ISTA preučena kalivost plevnatega, oluščenega in obrušenega semena pire sorte 'Ostro' iz pridelka na isti njivi v letih 2002 in 2003 pri štirih pridelovalcih. Luščenjenje in brušenje je potekalo na različnih aparatih v lasti pridelovalcev ali služnostno drugje. V primerjavi s povprečno 96,4-odstotno kalivostjo plevnatega semena pire pri vseh pridelovalcih v obeh letih, je bila povprečna kalivost oluščenega semena 80,5-odstotna, kalivost obrušenega semena pa le 37,8-odstotna. Na podlagi rezultatov kalivosti je za setev najbolj ustrezno plevnato seme pire. Oluščeno seme posejano z žitno sejalnico ima prednost pred plevnatim semenom le pri dovolj veliki kalivosti. Med štirimi vzorci oluščenega semena je bila obe leti preučevanja kalivost nad 90 % samo pri vzorcu od enega pridelovalca. Obrušeno seme pire je zaradi premajhne kalivosti neprimerno ne le za setev, ampak tudi za pripravo kalčkov, na kar velja še posebej opozoriti uporabnike. V kolikor semena za setev ali kalčkov ne spremlja semenska deklaracija, naj uporabniki izvedejo test kalivosti po metodi med papirjem (BP), ki ima zaradi enostavne izvedbe prednost pred drugimi metodami, s katerimi se ugotavlja laboratorijska kalivost semena.
ABSTRACT
COMPARISON BETWEEN SEED GERMINATION ABILITIES: SHELLED AND GRIND SPELT WHEAT (TRITICUM AESTIVUM L. VAR. SPELTA) AND CHAFF SPELT WHEAT SEED GERMINATION
Low germination rate, crop weediness and low crop yield was observed by farmers, when shelled or shelled and grind spelt wheat (Triticum aestivum L. var. spelta) was sown. Shelling and grinding procedures may adamage the spelt wheat seeds, which consequently don't germinate or germinate only partly. In order to establish differences between germination abilities of seeds that have been processed at different levels and to enable high germination rate when sowing undeclared spelt wheat seed, a comparison between germination ability of chaff, shelled and of grind spelt wheat seeds of cv. 'Ostro', produced at the same field, using laboratory germination tests (according to ISTA metodology) was performed in years 2002 and 2003. Four localities (farmers) were included in the experiment. Shelling and grinding of seed was made by mills owned by farmers – producers of spelt wheat, or was made by partners. Considering the average seed germination rate at all four farmers and both experimental years, the average germination rates of chaff, shelled and of grind spelt wheat seeds were 96.4%, 80.5 % and 37.8 %, respectively. With regard to germination ability, chaff spelt wheat seeds were found to be the most convenient for sowing. Machine sowing of shelled spelt wheat seeds represents the advantage over the chaff seeds only when the germination rate of shelled spelt wheat exceeds 90 %. Among four tested samples of shelled spelt wheat such level of germination rate (> 90 %) was observed only at one producer in both experimental years. Due to low germination ability, grind spelt wheat seed is not suitable for sowing or for preparation of spelt wheat germs. Seed users should be warned about inappropriateness of the grind spelt wheat seed for sowing purposes. When the seed aimed at sowing or at preparation of spelt wheat germs is not declared and official data on germination rate are not available, users should make a germination test between paper (BP test). Due to its simplicity this test has an advantage over other available methods in germination testing.
POVZETEK
V članku predstavljamo osnove analize kovariance, standardne statistične metodologije, ki je v našem biološkem in tehniškem okolju premalo poznana.
ABSTRACT
BASIS OF ANALYSIS OF COVARIANCE
The paper presents the basis for analysis of covariance, a standard statistical methodology which could be used more often in our biological and technical setting.
Vpliv tal in foliarnega gnojenja s kalcijem na kakovost plodov jablane (Malus domestica Borkh.) ’Jonagold’
Mateja MURŠEC, Franci ŠTAMPAR, Franc LOBNIK
IZVLEČEK
V dvoletnem poskusu smo na lokaciji Ivanjkovci pri Ormožu ugotavljali vpliv tal in različnih kalcijevih foliarnih gnojil (Kalgan, Caltrac in Calciogreen) na kakovost plodov jablane 'Jonagold'. Za parametre kakovosti plodov smo izbrali vsebnost kalcija (Ca), kalija (K) in magnezija (Mg) na enoto suhe in sveže snovi plodov, ustrezna razmerja med omenjenimi elementi v plodovih (Ca/Mg, (K+Mg)/Ca, K/Ca), trdoto, premer in maso plodov. Tla v nasadu so bila močno kisla (pH=4,57 v KCl) z majhnim deležem izmenljivega Ca (30 % kationske izmenjalne kapacitete - KIK) in z večjim deležem Mg (11,5 % KIK). Tla so bila distrična (stopnja nasičenosti tal z bazičnimi kationi je bila 44 %). Ugotovili smo nizko stopnjo korelacije med tlemi in plodovi glede mineralne sestave (Ca, Mg in K), kar dokazuje kompleksnost razmerja med tlemi in drevesom. Vremenske razmere za sprejem kalcija iz tal v času razvoja plodov so bile v obeh sezonah ugodne, saj ni bilo izrazitega sušnega obdobja. Dodani pripravki niso pokazali statistično značilnega učinka na samo vsebnost kalcija v plodovih (izjema je bil Calciogreen v letu 1997). Prav tako nismo ugotovili statistično značilnega vpliva dodanih kalcijevih pripravkov na trdoto, maso in velikost plodov. Njihov vpliv se je izrazito pokazal šele pri razmerjih med Mg, K in Ca v plodovih, kjer so kontrolni plodovi kazali najslabše skladiščne sposobnosti. Nizko stopnjo korelacije smo ugotovili tudi med posameznimi parametri kakovosti plodov (vsebnost Ca, Mg in K v plodovih, trdota plodov).
ABSTRACT
THE IMPACT OF SOIL AND FOLIAR SPRAYING WITH CALCIUM ON QUALITY OF APPLE FRUITS (Malus domestica) 'JONAGOLD'
In a two-years trial on the location Ivanjkovci near Ormož we investigated the impact of the soil and different calcium foliar sprays (Kalgan, Caltrac in Calciogreen) on apple fruit quality of ‘Jonagold’. For the parameters of apple fruits quality we observed the calcium (Ca), potassium (K) and magnesium (Mg) content in dry weight and in fresh weight of fruits, the suitable relations among mentioned elements in fruits (Ca/Mg, (K+Mg)/Ca, K/Ca), firmness, weight and diameter of fruits. The soil had very low pH (4,57 in KCl), small share of exchangeable Ca (30 % in cation exchange capacity - CEC) and big share of Mg (11,5 % in CEC). The soil was distric (base saturation level was 44 %). Correlations between calcium, magnesium and potassium content in soil and in fruits were very weak, what indicated the very complex relationship between the soil and the trees. Weather conditions for calcium accumulation in period of fruit development were favourable in both seasons, because there was no drought. Calcium sprays had no significant impact on calcium content in fruits (except significant effect of Calciogreen in the year 1997). Positive affect of calcium sprays was observed in suitable relations among calcium, magnesium and potassium in fruits, whereas the control fruits showed the worst storage quality. Calcium sprays had no impact on fruit firmness, weight and diameter of fruits. We also observed very weak correlations among some parameters of fruit quality (Ca, Mg and K content in fruits, fruit firmness).
Vpliv bakrovih spojin na aktivnost polifenol oksidaz v listih, vršičkih in grozdju vinske trte sorte 'Merlot' (Vitis vinifera L.)
Denis RUSJAN, Robert VEBERIČ, Zora KOROŠEC-KORUZA
IZVLEČEK
Polifenol oksidaze (PPO) so metaloproteini, saj sta v molekuli vezana dva bakrova iona. Raziskovali smo vpliv bakrovih spojin, kot še vedno nenadomestljive v vinogradništvu na aktivnost PPO pri vinski trti (Vitis vinifera L.) sorte 'Merlot' v vinorodnem okolišu Goriška brda v letu 2003. Za boljše razumevanje odziva trte na količine bakrovih spojin smo priredili tri obravnavanja, in sicer: obravnavanje z enkratno (IPG), večkratno (BB) aplikacijo in (K) brez uporabe bakrovih spojin. Aktivnost PPO v listih se v času rastne dobe spreminja, saj smo največjo aktivnost PPO v listih in vršičkih določili v fenofazi 'jagode velikosti graha', najmanjšo pa v času zorenja grozdja oziroma ob trgatvi. Pri foliarni uporabi bakrovih spojin se povprečna aktivnost PPO v nezrelem grozdju statistično ne razlikuje od K, zato sklepamo, da ob dani fenofazi bakrove spojine ne vplivajo na aktivnost PPO. V nadaljevanju zorenja grozdja, v času tehnološke zrelosti grozdja se aktivnost PPO v grozdju zmanjšuje. V polni zrelosti grozdja smo določili manjšo povprečno aktivnost kateholaze in večjo povprečno aktivnost kresolaze. Kljub še vedno nejasni vlogi PPO v rastlinah, je bila pri uporabi bakrovih spojin v listih trte, pa tudi grozdju, glede na kontrolo aktivnost PPO nekoliko večja, ampak statistično neznačilna.
ABSTRACT
THE INFLUENCE OF SPRAYING OF COPPER COMPOUNDS ON POLYPHENOL OXIDASE ACTIVITY IN LEAVES, SHOOT TIPS AND GRAPE OF VINE CV.'MERLOT'
(Vitis vinifera L.)
Polyphenol oxidases (PPO) are metalproteins, which contain two Cu-atoms per molecule. The influence of copper (Cu), which is still irreplaceable in viticulture, on PPO activity at grapevine (Vitis vinifera L.) cv. ‘Merlot’ was tested in Goriška brda winegrowing district. In 2003 three different treatments with Cu-compounds were applied as follows: IPG (integrated control with 1 Cu treatment), BB (with several Cu-treatment in row) and K (no Cu treatment). The PPO activity in vine leaves varies during vegetation. The highest PPO activity in vine leaves and shoot tips was determined at phenophases ’green fruit’, but lowest PPO activity at maturation and at vintage. The applications with copper compound have no influence on PPO activity in green berries, the differences among treatments are not significant. During the maturation the PPO activity decreases. At vintage the activity of cateholase in berries still decreased, but the activity of cresolase increase. Although the role of PPO in plants is still unknown, in our research the PPO activity in leaves, shoot tips and in berries was higher at several Cu-treatments, according to control, but not statisticaly significant.
Monitoring of Myzus persicae (Sulzer) in potato fields in Kosovo
Fadil M. Musa, Carlo Carli, Latif R. Susuri, Ismail M. Pireva
Among the pests infesting potato crops, green peach aphid (Myzus persicae Sulzer) represents one of the most virulent insects. A survey was conducted in different potato fields in Kosovo during 2000-2001 growing season to assess Myzus persicae build up and distribution. In this respect, the survey was set up in three most important localities for potato production in Kosovo: Vuçitrn, Podujevo and Dragash. Aphid monitoring was conducted using the common method of aphid-leaf count (Raman, 1984). Based on the results of the survey, significant differences in aphid build up and distribution were observed with regard to the surveyed localities, years of survey and their interaction.
MONITORING SIVE BRESKOVE UŠI (Myzus persicae /Sulzer/) V KROMPIRJU NA KOSOVEM
Siva breskova uš (Myzus persicae Sulzer) je ena izmed najnevarnejših žuželk med škodljivci, ki napadajo krompir. Na treh pomembnih pridelovalnih lokacijah krompirja (Vučitrn, Podujevo in Dragaš) na Kosovu je v letih 2000-2001 potekalo spremljanje (monitoring) vrste M. persicae z metodo štetja osebkov na krompirjevih listih (Raman, 1984). Ugotovljene so signifikantne razlike v pojavu uši med lokacijami in leti opazovanja ter medsebojne interakcije.
Ivan Bolle kot fitomedicinski raziskovalec in pisec
IZVLEČEK
Ivan Bolle je bil proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja ne samo eden najvidnejših slovenskih temveč tudi avstrijskih kmetijskih strokovnjakov. Prvenstveno je bil velik in svetovno priznan specialist za rejo in bolezni sviloprejk. Kot ravnatelj Goriške postaje za svilorejo, sadjarstvo in vinogradništvo pa je deloval tudi na zadnjih dveh in na drugih kmetijskih področjih. V tem prispevku je Ivan Bolle predstavljen tudi kot fitomedicinski pisec, ki je objavljal razne sestavke o škodljivcih kmetijskih rastlin in njihovem zatiranju, v manjšem obsegu tudi o boleznih omenjenih rastlin. Menim pa da je znanstveno s tega področja najtehtnejše preučevanje parazitskih in saprofitskih gliv na gojenih gospodarskih in okrasnih ter samoniklih rastlinah. Iz območja tedanjega Primorja (Küstenland, Litorale) sta skupaj s Feliksom von Thümenom, uveljavljenim fitopatologom in mikologom iz Klosterneuburške poskusne postaje, ugotovila na različnih rastlinah 374 vrst gliv s številnimi gostiteljskimi rastlinami in nahajališči. Od tega je bilo pet za znanost novih vrst poimenovano v čast Ivanu Boletu, 58 vrst pa je bilo poimenovanih za nove vrste.
AUSZUG
IVAN BOLLE ALS PHYTOMEDIZINISCHER WISSENSCHAFTLER UND FACHSCHRIFTSTELLER
Ivan Bolle war gegen Ende des 19. und am Anfang des 20. Jahrhunderts nicht nur einer der angesehensten slowenischen, sondern auch der österreichischen landwirtschaftlichen Fachleuten. Vor allem war er großer und weltweit angesehener Spezialist für die Zucht und Krankheiten der Seidenraupe. Als Direktor der Görzischen Versuchsstation für Seidenraupenzucht, Obst- und Weinbau wirkte er in den beiden letzt genannten und in anderen landwirtschaftlichen Bereichen. In diesem Beitrag wird Ivan Bolle als phytomedizinischer Schriftsteller, der verschiedene Artikel über die Schädlinge der landwirtschaftlichen Pflanzen, weniger über ihre Krankheiten veröffentlichte. Nach meiner Meinung ist aber seine bedeutendste Leistung aus diesem Bereich das Studium der parasitischen und saprophytischen Pilze an kultivierten Wirtschafts- und Zierpflanzen, sowie auf der autochtonen höheren Flora. Aus dem Gebiet des damaligen Küstenlands (Primorje, Litorale) fanden Bolle und sein Mitarbeiter, der ausgewiesene Phytopathologe und Mykologe, Felix von Thümen aus der Versuchsstation Klosterneuburg bei Wien auf verschiedenen Pflanzen 374 Pilzarten mit zahlreichen Wirtspflanzen und Fundstellen. Davon waren fünf für die Wissenschaft neue, zu Ehren von Ivan Bolle benannte Arten und 58 andere neue Arten.