Characteristics of the bacterium Agrobacterium vitis isolated from Slovenian vineyards

Eva FABJANČIČ, Lea MILEVOJ

ABSTRACT

Twenty-three bacterial isolates were isolated from fresh grapevine galls of crown gall disease of 9 different cultivars using semiselective media 3DG and RS. Eight reference strains from Germany, Hungary and Afghanistan were used as positive controls. Isolates were further characterised by means of 10 morphological, physiological and biochemical tests and their pathogenicity was checked on 4 different species of test plants. Identification and pathogenicity were also checked by the use of PCR with specific primers, which detected T-DNA carrying oncogenes acs and vis. The UPGMA dendrogram based on similarity of obtained biochemical and PCR results divideed the analysed isolates into two clearly differentiated clusters. The first cluster consisted of 18 Slovenian bacterial isolates, 3 Hungarian and 1 Afghanistan reference A. vitis strains, which show typical results for A. vitis in all biochemical tests and/or contain typical sequences of acs or vis gen. The second cluster was made up of 9 isolates, with two or more atypical results of biochemical tests and were negative in PCR. One isolate was identified as A. tumefaciens bv. 1 according to results of biochemical tests. Among 11 Slovenian and 6 foreign isolates, which were found to be pathogenic on test plants, 14 were pathogenic on tomato, 9 on Kalanchoe tubiflora and 7 isolates formed tumors on sunflower. Among 16 Slovenian A. vitis isolates identified by means of PCR 12 were octopine/nopaline and 2 were vitopin isolates.

IZVLEČEK

ZNAČILNOSTI BAKTERIJE Agrobacterium vitis IZOLIRANE IZ VINSKE TRTE V SLOVENSKIH VINOGRADIH

Na semiselektivnih gojiščih 3DG in RS smo iz svežih tumornih izrastov, ki so značilni simptomi bolezni bakterijskega raka vinske trte, izolirali 23 bakterijskih izolatov iz 9 različnih sort vinske trte. Za pozitivne kontrole smo uporabili 8 referenčnih sevov iz Nemčije, Madžarske in Afganistana. Izolate, ki so imeli na gojiščih značilno rast, smo testirali z 10 različnimi morfološkimi, fiziološkimi in biokemičnimi testi. Njihovo patogenost smo ugotavljali na 4 vrstah testnih rastlin. S PCR reakcijo smo ugotavljali navzočnost acs in vis genov na T-DNK. Na UPGMA dendrogramu narejenem na osnovi podobnosti rezultatov biokemičnih in PCR testov so analizirani izolati razvrščeni v dve jasno ločeni skupini. V prvi je 18 slovenskih izolatov, 3 madžarski in 1 afganistanski z značilnimi biokemičnimi lastnostmi za vrsto A. vitis in/ali vsebnostjo značilnih sekvenc acs ali vis genov, v drugi skupini je 9 izolatov z dvema ali več odstopanji značilnih reakcij pri biokemičnih testih in/ali odsotnostjo namnoženih za to vrsto značilnih T-DNA sekvenc. En izolat je po rezultatih biokemičnih testov pripadal vrsti A. tumefaciens bv. 1. Med 11 slovenskimi in 6 referenčnimi izolati iz tujine, ki so bili patogeni na testnih rastlinah jih je 14 oblikovalo tumorne izrastke na paradižniku, 9 na Kalanchoe tubiflora in 7 na sončnici. S PCR metodo pa smo identificirali 12 oktopinsko/nopalinskih sevov in 2 vitopinska seva.

Influence of location on internal fruit quality of pear (Pyrus communis L.) cv. 'Williams'

Metka HUDINA, Anita SOLAR, Franci ŠTAMPAR

The influence of various locations that is, climatic and soils factors, on the internal quality of the cv. ‘Williams’ fruits was investigated. The application of the HPLC method enabled us to successfully observe the changes in the contents of individual sugars (glucose, fructose, sucrose), alcohol sugar sorbitol and organic acids (citric, malic, fumaric, and shikimic acids). The contents of soluble solids, total sugars, and total organic acids were measured, as well as the sugars/organic acids and glucose/fructose ratios. Various meteorological (precipitation, temperature, sunlight) and soil (macro and micro elements in the soil) parameters had effects on the contents of individual sugars and organic acids in the fruits of the cv. ‘Williams’. The highest contents of individual sugars (glucose, fructose, and sorbitol), total sugars and soluble solids in the fruits were measured in the area of Bistrica ob Sotli. The differences between the locations were statistically significant. The lowest amount of malic acid in the fruits was observed in the area of Bistrica ob Sotli. In the pear fruits grown in the area of Krško the highest contents of citric and shikimic acids were measured. The glucose/fructose ratio of 0.2 was most closely approached in the fruits grown in the areas of Bistrica ob Sotli and Krško.

IZVLEČEK

VPLIV RAZLIČNIH LOKACIJ NA NOTRANJO KAKOVOST PLODOV HRUŠK (Pyrus communis L.) sorte 'Viljamovka'

V raziskavi smo proučevali vpliv različnih lokacij - klimatskih in talnih dejavnikov, na notranjo kakovost plodov sorte 'Viljamovka'. V plodovih smo s HPLC metodo spremljali vsebnost posameznih sladkorjev (glukoze, fruktoze in saharoze), alkoholnega sladkorja sorbitola in organskih kislin (citronske, jabolčne, fumarne in šikiminske). Prav tako smo plodovom izmerili vsebnost topne (suhe) snovi in določili skupne sladkorje in skupne organske kisline ter razmerje sladkorji/organske kisline in glukoza/fruktoza. Različni meteorološki (padavine, temperatura, sončno obsevanje) in pedološki parametri (makro in mikro elementi v tleh) so vplivali na vsebnost posameznih sladkorjev in organskih kislin v plodovih sorte 'Viljamovka'. Največ posameznih sladkorjev (glukoze, fruktoze in sorbitola), skupnih sladkorjev in suhe snovi so vsebovalli plodovi na lokaciji Bistrica ob Sotli. Razlike med lokacijami so bile statistično značilne. Najmanj jabolčne kisline smo zasledili na lokaciji Bistrica ob Sotli, ki se statistično značilno razlikuje od ostalih lokacij. Po vsebnosti citronske in šikiminske kisline se lokacija Krško, kjer je bilo v plodovih največ omenjenih kislin, statistično značilno razlikuje od ostalih lokacij. Glukoza/fruktoza razmerju 0,2 so se najbolj približali plodovi iz lokacij Bistrica ob Sotli in Krško.

Proučevanje odpornosti domačih linij koruze (Zea mays L.) na koruzno progavost (Exserohilum turcicum / Pass. / K. J. Leonard et E. G. Suggs)

Ludvik ROZMAN, Marjan KRAGL

IZVLEČEK

Z namenom proučitve odpornosti nekaterih linij koruze (Zea mays L.) iz genske banke Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani na koruzno progavost (Exserohilum turcicum / Pass./ K. J. Leonard et E. G. Suggs), smo na laboratorijskem polju BF v Ljubljani posejali 98 linij različnega izvora. Za vsako izbrano linijo smo v posamezne parcelice posejali po 20 rastlin. Za žarišče bolezni smo uporabili zelo občutljiv hibrid Minnesota 706, ki smo ga umetno okužili z glivo. Prenos bolezni je tako z okuženega hibrida potekal naprej na preizkušane linije. V sezoni smo opravili dve ocenjevanji odpornosti za vsako rastlino posebej. Podatke smo analizirali s pomočjo neparametrične statistike in ugotovili, da med proučevanimi linijami obstajajo statistično značilne razlike glede odpornosti na koruzno progavost. Skupaj smo odkrili 15 zelo tolerantnih linij, večinoma domačega izvora. Od tega so se 3 domače linije izkazale bolje tudi od odpornega domačega standarda L-108St. Odporne in perspektivne linije se lahko nadalje uporabijo pri žlahtnjenju tolerantnejših hibridov

ABSTRACT

THE INVESTIGATION OF RESISTANCE OF DOMESTIC MAIZE (Zea mays L.) INBREDS AGAINST NORTHERN CORN LEAF BLIGHT (Exserohilum turcicum / Pass. / K. J. Leonard et E. G. Suggs)

Field study was conducted in 1999 to characterize the level of resistance of some maize (Zea mays L.) inbred lines against the northern corn leaf blight (Exserohilum turcicum / Pass./ K. J. Leonard et E. G. Suggs) (NCLB). The investigation included 98 inbreds of the maize gene bank of the Department of Agronomy – Biotehnical Faculty of the University of Ljubljana. At the experimental field of BF in Ljubljana, 20 plants for each of the 98 genotypes were artificially infected with fungi causing NCLB. One highly sensitive and artificially inoculated hybrid was used as a source for spreading the NCLB disease. Disease severity was assessed in the season using a 0-5 visual rating scale (two assessments in each inbred). The assessements were analysed by nonparametric statistical analysis which indicated that there were significant differences among studied inbreds. Fifteen lines, mostly with local origin, were found as highly resistant against the NCLB. Among these 15 lines, 3 local resistant lines shown even higher tolerance than highly resistant check L-108St. These promising and highly resistant genotypes can be used as the genetic source for further breeding of tolerant cultivars.

Protocol used for AFLP by automatic laser fluorescence analysis

Nataša ŠTAJNER, Branka JAVORNIK, Dunja BANDELJ

ABSTRACT

The AFLP (amplified fragment length polymorphism) technique using fluorescence-labelled primers and automated detection is described and some features of this method are discussed. The modified AFLP technique is suitable for efficient fingerprinting analysis and gives a much higher resolution than silver staining detection systems. With the aid of an automated ALFexpress sequencer and computer software, the AFLP method is much considerably easier to perform and the total time required is reduced.

IZVLEČEK

AFLP PROTOKOL Z AVTOMATSKO FLOURESCENTNO DETEKCIJO 

Opisane so prednosti in nekateri parametri AFLP (polimorfizem dolžin namnoženih restrikcijskih fragmentov) tehnike, ki temelji na uporabi fluorescentno označenih začetnih oligonukleotidov in avtomatski detekciji namnoženih fragmentov. AFLP metoda z avtomatsko flourescentno detekcijo je zelo primerna za tipiziranje in omogoča boljšo resolucijo kot metoda barvanja s srebrom. S pomočjo avtomatske ALFexpress sekvenčne naprave in pripadajočega software paketa je metoda AFLP lažje in hitreje izvedljiva.

Microsatellite analysis by automated fluorescent detection using ALFexpress aparatus: A case of grapevine analysis

Petra KOZJAK, Zora KOROŠEC-KORUZA, Branka JAVORNIK

ABSTRACT

The amplification of twenty-three microsatellite loci was optimised for automatic fluorescent detection using an ALFexpress aparatus for genotyping grapevine. By optimising PCR reaction mixture and PCR condition, the generation of fragments was found to be locus specific. Problems in allele calling and sizing due to generation of additional fragments, intergel variability and allele microvariability, are also discussed.

Optimizirali smo namnoževanje 23 mikrosatelitskih lokusov pri genotipizaciji vinske trte za fluorescentno detekcijo na ALFexpress napravi. Pri optimizaciji PCR reakcijske mešanice in razmer namnoževanja smo ugotovili, da je namnoževanje fragmentov lokusno pogojeno. V prispevku navajamo tudi težave pri določevanju dolžin alelov zaradi pojava dodatnih fragmentov, variabilnosti med geli in mikrovariabilnosti alelov.

The occurrence of thrips species from the Terenbrantia suborder on cultivated plants in Slovenia

Stanislav TRDAN

ABSTRACT

The article presents 26 species from the Terebrantia suborder, among them 2 species belong to Aeolothripinae family and 24 species to Thripidae family (21 species from Thripinae subfamily and 3 species from Panchaetothripinae subfamily), which in Slovenia are placed among economically important species (pests, pollinators, predators) on cultivated plants. Based on two years monitoring (2000-2001) and the data about geographical distribution on Thysanoptera species in Slovenia in previous decade the article offers the list of their most important hosts.

IZVLEČEK

RAZŠIRJENOST RESARJEV IZ PODREDA TEREBRANTIA NA GOJENIH RASTLINAH V SLOVENIJI

V prispevku je predstavljenih 26 vrst resarjev iz podreda Terebrantia, med njimi sta 2 vrsti iz družine Aeolothripidae in 24 vrst iz družine Thripidae (21 vrst iz podružine Thripinae in 3 vrste iz poddružine Panchaetothripinae), ki jih uvrščamo v Sloveniji med bolj ali manj gospodarsko pomembne vrste (škodljivci, opraševalci, predatorji) na gojenih rastlinah. V delu so navedeni najpomembnejši gostitelji resarjev, rezultati pa imajo podlago v dveletnem monitoringu (2000-2001) in v informacijah o razširjenosti resarjev v Sloveniji iz začetka devetdesetih let.

Vpliv priprave DNK na občutljivost odkrivanja bakterij Listeria monocytogenes s PCR

Anja KLANČNIK, Sonja SMOLE MOŽINA, Barbara JERŠEK

IZVLEČEK

Preučili smo vpliv priprave DNK bakterij Listeria monocytogene na občutljivost PCR s specifičnima začetnima oligonukleotidama. Glede na občutljivost, hitrost in enostavnost postopka smo izbrali najustreznejši način priprave DNK. Preizkusili smo osem postopkov obdelave celic z detergenti, encimi in/ali visoko temperaturo. Glede na dosežen prag občutljivosti metode PCR (10⁵–10⁶ cfu/ml preiskovanega vzorca), hitrost, cenenost ter enostavnost priprave in izvedbe smo za optimalni postopek priprave DNK izbrali alkalno lizo celic z 0,05 M NaOH in 0,125 % SDS.

ABSTRACT

THE EFFECT OF DNA PREPARATION PROCEDURE ON SENSITIVITY OF PCR DETECTION OF Listeria monocytogenes

We studied the effect of DNA preparation methods of Listeria monocytogenes DNA on PCR sensitivity for L. monocytogenes detection with specific primers. We tested eight lysis protocols for releasing of DNA with detergents, enzymes and/or high temperatures. Considering PCR detection limit in a range from 10⁵ to 10⁶ cfu/ml, rapidity, low cost and preparation simplicity, we chose lysis solution consisting of 0.05 M NaOH and 0.125 % SDS to be used in the optimal procedure for L. monocytogenes DNA preparation.

Prehranski in analitski pristop k vrednotenju izkoristljivosti škroba v živilih

Vida ŠKRABANJA, Terezija GOLOB, Ivan KREFT

IZVLEČEK

V prispevku je podan pregled fiziološko ugodnih učinkov zaužitega škroba, ki se v človekovem prebavnem traktu razgrajuje počasneje oziroma do manjše mere. Podrobneje so predstavljene tudi analizne metode za določanje izkoristljivosti škroba. In vitro ter in vivo tehnike za vrednotenje količine rezistentnega škroba in hitrosti razgradnje škroba so kritično obravnavane z vidika ustreznosti, praktičnosti in zanesljivosti za oceno funkcionalne vrednosti živil.

In the paper a review of physiologically advantageous effects of slowly or less digested starch, passing the human gastrointestinal tract, is given. Some analytical methods for quantifying the availability of starch are described in details. Suitability, handiness and reliability of in vitro and in vivo techniques for evaluating the resistant starch content and the rate of starch hydrolysis are discussed.

Vpliv ultravijoličnega –B (UV-B) sevanja na primarne proizvajalce

Mateja GERM

IZVLEČEK

Ozonska plast v stratosferi se tanjša, zaradi česar se povečuje UV-B sevanje na Zemlji. Čeprav je v celotnem sončnem sevanju, ki doseže Zemljo, le majhen odstotek UV-B sevanja, ima le-to močan vpliv na organizme. V prispevku so opisana mesta v primarnih proizvajalcih, ki so lahko tarča UV-B sevanja in obrambni mehanizmi. V okviru mednarodnega projekta smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo ugotavljali, kakšen je vpliv UV-B sevanja na modrozelene cepljivke, alge, mahove, lišaje in višje rastline.

ABSTRACT

The effect of ultraviolet (UV)-B radiation on primary producers

Ozone layer in stratosphere is thinning and consequently UV-B radiation on the Earth surface is increasing. Although there is a small portion of UV-B radiation in the solar radiation, it has strong influence on organisms. Targets of UV-B radiation and protective mechanisms in primary producers are described. In the framework of the international project we studied the effect of UV-B radiation on blue-greens, algae, mosses, lichens and vascular plants on the National Institute of Biology.

Soil respiration measured with soil flux chamber LI-6400-09 – effects of soil temperature

Irena MAČEK, Dominik VODNIK, Franc BATIČ

ABSTRACT

The rate of exchange of CO₂ between soil and atmosphere is controlled by atmospheric and soil physical and biological conditions. Predominant processes that produce carbon dioxide in soil are root and soil organism respiration and decomposition of organic matter. In our research, soil CO₂ efflux in homogeneous soil samples was measured with dynamic chamber system LI-6400-09 employing infrared gas analyzer (IRGA). Simultaneously, soil and air temperature were measured and the data were later correlated with soil respiration. The measurements were performed at different day periods and at different weather conditions in order to determine the optimal measurement conditions. CO₂ efflux was significantly lower (0.70 ± 0.14 m mol m^-2 h^-1) when measured in the morning with average soil temperature (12.2 ± 1.7 ^oC), compared to the measurements during the cloudy day with efflux (1.44 ± 0.23 m mol m^-2 h^-1), average soil temperature (16.4 ± 0.8 ^oC) and the sunny day efflux (2.24 ± 0.38 m mol m^-2 h^-1) with the highest average soil temperatures (21.2 ± 3.2 ^oC). The soil temperature accounted for 80.1 % of soil respiration variability. The Q₁₀ value, calculated for soil CO₂ efflux was 2.3. Thus, to collect an appropriate amount of comparable data replications, required due to high soil spatial variability, soil respiration measurements should be performed at relatively stable atmospheric conditions. The comparable flux measurements should be taken always at the same day period.

Vodilna procesa nastajanja CO₂ v tleh sta dihanje korenin ter talnih organizmov in razgradnja organske snovi v tleh. V naši raziskavi smo merili dihanje tal v homogenih vzorcih tal s pomočjo talne komore LI-6400-09 z vgrajenim infrardečim analiztorjem plina (Infrared Gas Analyzer - IRGA). Simultano z meritvami dihanja tal smo merili tudi temperaturo tal in zraka. Da bi ugotovili, kakšne so optimalne razmere za merjenje dihanja tal, smo opravili meritve v različnih delih dneva in različnih vremenskih razmerah. Dihanje tal je dosegalo značilno nižje vrednosti (0,70 ± 0,14 m mol m^-2 h^-1) ob jutranjih meritvah s povprečno temperaturo tal (12,2 ± 1,7 ^oC), v primerjavi z meritvami opravljenimi v opoldanskem času v oblačnem vremenu (1,44 ± 0,23 m mol m^-2 h^-1) in ob povprečni temperaturi tal (16,4 ± 0,8 ^oC) ter vrednostmi izmerjenimi v opoldanskem času v sončnem vremenu (2,24 ± 0,38 m mol m^-2 h^-1), ob najvišji povprečni temperaturi tal (21,2 ± 3,2 ^oC). Temperatura tal je pojasnila 80,1 % skupne variabilnosti dihanja tal. Izračunana vrednost Q₁₀ za dihanje tal znaša 2,3. Zaradi velike prostorske heterogenosti tal potrebujemo večje število primerljivih ponovitev meritev. Te naj bi potekale pri relativno stabilnih atmosferskih razmerah. Meritve dihanja tal naj bi v primeru večdnevnih merjenj potekala vedno v enakem delu dneva.

Organic cultivation of landraces and cultivars of tomato (Lycopersicum esculentum Mill.) in the plastichouse and in the open field

Nina KACHAN MARŠIČ, Mihaela ČERNE, Vesna INDEST

In the organic, biological-dynamical cultivation in unheated plastichouse tomato cultivars, hybrid and landraces were studied in comparison with the open field production. The average total yield was 74 % higher and the average marketable yield 182 % higher in the plastichouse than in the open field. The lowest total and marketable yield was obtained from cv. Marmande and cv. San Marzano. There is no substantial difference in the marketable yield between the hybrid Arletta, landrace Milka and landrace Maribor. By the same planting date in the plastichouse, the harvesting time was prolonged in comparison to the open field cultivation for 48 days for hybrid Arletta. Landraces Milka and Maribor had only 5 to 6 % of total and 2% of marketable yield in October, but cv. San Marzano yielded 30 % of total and 27 % of marketable yield in October when cultivated in an unheated plastichouse. Landrace Milka and landrace Maribor had more cracked fruits than hybrid Arletta. The weight of average marketable fruits was the lowest with cv. San Marzano, followed by hybrid Arletta and landrace Milka. Cultivar Marmande and landrace Maribor had marketable fruits over 200 g.

IZVLEČEK

BIOLOŠKO PRIDELOVANJE DVEH AVTOHTONIH SORT IN HIBRIDNE SORTE PARADIŽNIKA (LYCOPERSICUM ESCULENTUM MILL.) V PLASTENJAKU IN NA PROSTEM

Proučevali smo avtohtoni sorti in hibridno sorto paradižnika, gojenega na biološko dinamični način, v neogrevanem plastenjaku in na prostem. Povprečni skupni pridelek je bil v zavarovanem prostoru večji za 74 %, povprečni tržni pridelek pa za 182 % glede na pridelek rastlin gojenih na prostem. Najnižji skupni in tržni pridelek smo ugotovili pri kultivarjih Marmande in San Marzano, gojenih na prostem. Povprečne količine skupnega in tržnega pridelka avtohtonih sort Maribora in Milke se niso statistično značilno razlikovale od pridelka hibridne sorte Arletta. Pri istočasnem presajanju se je spravilo pridelka pri hibridni sorti Arletta, gojeni v rastlinjaku, podaljšalo. Pridelka avtohtonih sort Maribora in Milke smo v oktobru pobrali zelo malo, 5 do 6 % skupnega pridelka in 2 % tržnega pridelka. Pridelka sorte San Marzano, ki smo ga gojili v zavarovanem prostoru je bilo v oktobru največ, 30 % skupnega in 27 % tržnega. Avtohtoni sorti sta imeli večje število počenih plodov v primerjavi s hibridno sorto Arletta. Najnižjo maso povprečnega ploda je imela sorta San Marzano, nekoliko večjo hibridna sorta Arletta in avtohtona sorta Milka. Sorta Marmande in avtohtona sorta Maribor sta imeli maso tržnega ploda večjo od 200 g.

Odpornost rastlin in biotehnološki pristopi pri žlahtnjenju rastlin na rastlinske bolezni

Sebastjan RADIŠEK

Spoznavanje obrambnih reakcij rastlin in razumevanje odnosov med rastlinami ter patogeni predstavlja osnovo v žlahtnjenju rastlin na rastlinske bolezni. Vse večje vključevanje molekularne biologije in biotehnologije omogoča dopolnjevanje obstoječih strategij kontrole rastlinskih patogenov, ki temeljijo predvsem na uporabi fitofarmacevtskih pripravkov in klasičnih metodah žlahtnjenja rastlin. V prispevku so predstavljeni različni odzivi rastlin na rastlinske patogene, njihov genetski koncept, osnovne tehnike rastlinskih transformacij in strategije v žlahtnjenju rastlin na odpornost na rastlinske bolezni.

ABSTRACT

PLANT DEFENCE AND BIOTECHNOLOGICAL APPROACHES IN PLANT DISEASES BREEDING

Recognition of plant defences and understanding plant - pathogen interactions provide the basis for plant resistance breeding. Recent applications of molecular biology and biotechnology enable supplementing the existing strategies of disease control, which are mostly based on chemical applications and classical breeding programs. This paper presents a brief review of plant defence responses to pathogens, their genetic concept, basic plant transformation techniques and strategies in plant disease breeding.

Rural-urban difference in attitudes towards foreigners related policy in Slovenia

Majda ČERNIČ ISTENIČ

ABSTRACT

At the end of 1980s and especially after its independence in 1991 the migration flows to Slovenia have diminished. However, since 1996 migration waves (especially illegal ones) to Slovenia have again increased significantly. Slovenia faces unfavourable demographic situation connected with the past processes of industrialisation, urbanisation and deagrarisation. Within these trends the farming population and some parts of the rural population are confronted with exceptionally unfavourable demographic and socio-economic situation as well. From this point of view the article treats the inclination of the Slovene residents towards foreigners friendly policy. Regarding different experiences with migration courses in the past and current demographic variations of urban and rural populations, the analysis of attitudes, estimations and opinions distinguishes between rural-farming, rural-non-farming and urban populations. The analysis is based on the data set form Population, Family and Welfare: Attitudes towards Policy and Measures Survey 2000. The results show considerably unfavourable attitudes of the citizens of Slovenia towards foreigners and immigrants friendly governmental policy. A negative attitude towards foreigners is in this respect especially distinctive in the rural agricultural population.

IZVLEČEK

RAZLIKE V STALIŠČIH DO POLITIKE DO TUJCEV MED MESTNIM IN PODEŽELSKIM PREBIVALSTVOM V SLOVENIJI

 Ob koncu osemdesetih let, še posebno po osamosvojitvi so migracijski tokovi v Slovenijo močno zamrli, po letu 1996 pa so se ponovno okrepili. Še posebej se je povečal priliv ilegalnih imigrantov iz oddaljenejših držav. Za današnjo Slovenijo je značilna tudi njena splošno neugodna demografska situacija, povezana s preteklimi procesi industrializacije, urbanizacije in deagrarizacije. Pri tem so v še posebej slabem položaju nekateri deli podeželja in kmečko prebivalstvo, ki je zaradi intenzivnih odselitev v večja mesta po drugi svetovni vojni izgubilo precej svoje vitalnosti. Tej neugodni demografski situaciji se pridružuje še neugoden socialno ekonomski položaj kmečkega prebivalstva. V tej luči članek obravnava stališča prebivalcev Slovenije do tujcev in njihova pričakovanja do ravnanj države pri reševanju imigrantske problematike. Posebej so izpostavljena stališča in mnenja mestnega, podeželskega-nekmečkega in podeželskega-kmečkega prebivalstva. Analiza, ki temelji na podatkih raziskave Prebivalstvo, družina in blaginja: stališča do politike in ukrepov 2000, je pokazala, da so prebivalci Slovenije tujcem in njim naklonjeni migracijski politiki precej nenaklonjeni. Pri tem posebej izstopa podeželsko kmečko prebivalstvo.

EndNote-programsko orodje za osebne bibliografske zbirke in medbibliotečno izposojo

M. DONKO, I. HOČEVAR

IZVLEČEK

EndNote je programsko orodje, ki so ga razvili v ameriškem inštitutu Information Scientific Institute (ISI), Oddelku ISI ResearchSoft v Carlsbadu, ZDA, in služi hranjenju, urejevanju, pregledovanju in oblikovanju bibliografskih podatkov in bibliografij ter citiranju literature. V članku sva predstavila splošne lastnosti programa in vhodni dokument z generičnimi polji za posamezne vrste bibliografskih gradiv (knjige, članki, sestavki, disertacije, kongresni prispevki, umetniška dela, patenti, elektronski viri...). Demonstrirala sva prenos podatkov v osebno referenčno zbirko raziskovalca s pomočjo filtrov pri poizvedbi iz podatkovne zbirke Derwent Biotechnology. Prikazala sva citiranje in avtomatsko urejanje referenc za različne periodične publikacije glede na zahteve uredništva posamezne revije, s čImer se raziskovalci in pedagogi razbremenijo zamudnega bibliografskega dela. Podrobno sva opisala aplikacijo za medbibliotečno izposojo s podporo EndNote-a, ki jo izvajamo v Knjižnici in INDOK-u na Oddelku za živilstvo, Biotehniške fakultete v Ljubljani od leta 1999 dalje. Evaluacijo programa sva prikazala za EndNote 3.0 skupaj s prednostmi za končnega uporabnika. Trenutno je na trgu že verzija EndNote 6.0, ki je cenovno ugodna za študente in univerzitetne delavce. Ta verzija se od 3.0 v osnovnih funkcijah ne razlikuje, ponuja pa seveda dodatne možnosti.

ABSTRACT

Bibliographic software programme EndNote has been developed by the Information Scientific Institute (ISI), ISI ResearchSoft Department, Carlsbad, U.S.A. It is a tool that enables to save, edit, browse and create bibliographic data and bibliographies, and cite references. In the article basic properties of the programme and input document with generic fields for different types of bibliographic material (books, articles, book sections, thesis, conference proceedings, artworks, patents, electronic sources…) are presented. An import of reference records from Derwent Biotechnology database into a personal reference library is demonstrated by using import filters. A presentation of how citation and automatic reference formatting can be done for different periodical publications to meet requirements of their editor boards will relieve researchers and teachers of time-consuming editing of literature sources. Interlibrary lending application with EndNote support, which has been used in Library and Documentation Centre, Department of Food Science and Technology, Biotechnical Faculty in Ljubljana since 1999, is described in details. The programme together with advantages for final users is evaluated for EndNote 3.0. An updated EndNote 6.0 is already available. It is relatively inexpensive for students and university staff. The new version is not very different from 3.0 in general, but it does offer some additional features.

Rutin, kvercitrin in kvercetin v ajdi

Nina FABJAN

IZVLEČEK

Flavonoide, ki spadajo med sekundarne rastlinske metabolite, sintetizirajo rastline predvsem zaradi zaščite pred ultravijoličnim sevanjem in pred napadom bolezni. Ajda je edina poljščina, ki vsebuje rutin in jo tudi zaradi izredno skladne sestave hranilnih snovi zrn uvrščamo med pomembna funkcionalna živila. V ajdovih semenih so rutin in drugi flavonoidi predvsem v zunanjih plasteh, večina polifenolih snovi je v zelenih delih rastline in največ v socvetju. V zadnjem času je zelo aktualen čaj iz ajdove zeli, za katerega so ugotovili ugoden vpliv rutina na bolezni srca in ožilja, znižanje tveganja nastanka arterioskleroze ter antioksidativni učinek.

ABSTRACT

Flavonoids are secondary plant metabolites and are synthetized in higher plants, ferns and mosses in order to protect themselves against ultraviolet radiation and against diseases. Buckwheat is the only field crop that contains rutin and is also due to its high nutritional value of the grains considered as an important functional food. The most of rutin is synthetized in the herb. Seeds contain less flavonoids, which are localized mostly in outer parts of grains. Green buckwheat tea became more used since it is known for its beneficial effects of rutin on cardiovascular disease, reducing risk of artheriosclerosis and for its antioxidative effect.

Sulphur in balanced karst pasture nutrition

Anton VIDRIH

ABSTRACT

In the work described in this paper, the effects of sulphur (S) fertilizers in combinations with nitrogen (NP) and phosphorus (P) fertilizers on herbage production were investigated. Results from the first three years of experiment carried are reported. Field experiment was carried out at mountain sheep pasture Vremščica. Sulphur was added at a rate of 60 kg ha^-1. Same was for nitrogen. Phosphorus was applied at 90 kg ha^–1 each year. As a result of more balanced supply of nutrients to plants, and the sheep grazing, the similar herbage mass was obtained few days earlier during each consecutive year. Most efficient on average was the combined application of NPS which gave 24 % higher yield of herbage than control treatment. Statistically significant differences were found (P=0.05) further for NP, NS and NPK treatments too. Clover content showed a trend for a slight decline on treatments where N was applied. This small decrease in clover content was probably a result of the shading of clovers by grasses. Amount of herbage utilised during two rotations was 3.5 t ha ^–1 DM for NPS treatment, and this was for 67 % higher from what was achieved on control treatment.

IZVLEČEK

ŽVEPLO IN URAVNOTEŽENA OSKRBA RUŠE KRAŠKEGA PAŠNIKA

Proučevan je bil vpliv gnojenja z žveplom (S) v kombinaciji z dušikom (N) in fosforjem (P) na pridelek zelinja kraškega pašnika. Prikazani so rezultati dela prvih treh let. Poljski poskus je bil izveden na planini Vremščica, na pašniku za ovce. Z žveplom je bilo gnojeno 60 kg ha^-1. Enako je bilo z dušikom. Fosfor je bil dan vsako leto v odmerku 90 kg ha ^–1. Učinek uporabljenih gnojil in pašne rabe ruše se je pokazal v ranejšem pričetku rasti ruše vsako naslednje leto. V povprečju je bila najbolj učinkovita uporaba NPS gnojil skupaj, ki je dala za 24 % večjo maso razpoložljivega zelinja v primerjavi z negnojenim postopkom. Statistično značilne razlike (P=0,05) so bile ugotovljene tudi za postopke gnojenja NP, NS in NPK. Delež bele detelje se je nekoliko zmanjšal na postopkih, kjer je bil uporabljen dušik. To zmanjšanje je bilo verjetno posledica senčenja detelje zaradi višje rastočih trav. Skupna masa zelinja, ki so ga ovce izkoristile v dveh obhodih je znašala na postopku NPS 3,5 t ha^–1 SS, kar je za 67 % več kot je bilo ugotovljeno za kontrolni postopek.

Research on the efficacy of the yellow sticky boards to control the cabbage whitefly (Aleyrodes proletella L., Aleyrodidae) on Brussels sprouts

Stanislav TRDAN, Milica KAČ, Aleksander BOBNAR, Špela MODIC

ABSTRACT

In the 2000-2001 period three different methods to control the cabbage whitefly (Aleyrodes proletella L.) were tested: the efficacy of the chosen biotechnical method to reduce the number of the pest to a less harmful level was compared to treatments with two different insecticides. In the field block experiment on Brussels sprouts the efficacy of imidacloprid (systemic insecticide), pirimiphos-methyl (contact insecticide) and the yellow sticky boards for mass trapping were tested. All results were compared with non-treated plots. Spraying with contact insecticide was established as the most effective way of controlling the pest in question (A. proletella L.). Comparing other treatments, no statistically significant differences were determined. Therefore, our hypothesis about efficacy of the yellow sticky boards to control the cabbage whitefly on the cultivated Brassica plants cannot be confirmed. On the basis of the results of the average number of the whitefly larvae on randomly chosen leaves and the average yield per plant we conclude that the usage of insecticides or other methods for controlling the cabbage whitefly is not reasonable in the growing seasons when the yield of Brussels sprouts is not satisfactory.

IZVLEČEK

Preučevanje učinkovitosti rumenih lepljivih plošč za zatiranje kapusovega ščitkarja (Aleyrodes proletella L., Aleyrodidae) v brstičnem ohrovtu

V obdobju 2000-2001 smo preučevali učinkovitost treh različnih načinov zatiranja kapusovega ščitkarja (Aleyrodes proletella L.). Želeli smo preučiti učinkovitost izbrane biotehniške metode za zmanjševanje številnosti vrste na manj škodljivo raven, v primerjavi z dvema kemičnima pripravkoma. V poljskem bločnem poskusu smo na brstičnem ohrovtu ugotavljali učinkovitost aktivnih snovi imidakloprid (sistemični insekticid) in pirimifos-metil (kontaktni insekticid) ter rumenih lepljivih plošč, v primerjavi s kontrolo, kjer nismo uporabili nobenega sredstva. Kot najučinkovitejše sredstvo za zatiranje vrste A. proletella L. se je izkazalo škropljenje s kontaktnim insekticidom, med ostalimi obravnavanji v poskusu pa nismo ugotovili statistično značilnih razlik. S tem ni potrjena naša hipoteza o učinkovitosti uporabe rumenih lepljivih plošč za zatiranje kapusovega ščitkarja v kapusnicah. Na podlagi rezultatov povprečnega števila žuželkinih ličink na naključno izbranih listih in povprečnega pridelka na rastlino ugotavljamo, da v letih, ki ne omogočajo doseganja zadovoljivih pridelkov brstičnega ohrovta, ni smiselna raba insekticidov ali drugih sredstev za zatiranje preučevanega škodljivca.

The use and improvement of karst grassland

Anton VIDRIH, Franc LOBNIK

The Slovenian Karst Plateau is presented in the article and reviewed are the possibilities for the development of sustainable grassland utilisation with livestock grazing. This can have positive impact on the biodiversity of the region and on well kept appearance of the landscape. Limestone and dolomite rocks form karstic character of land, which is expressed through geomorphological, hydrographical as well as floristic and vegetational, soil, agricultural, and settlement pattern. The key indicator for a land stability and productivity is succession. It is the process of change and development in entire communities; soil, micro-organisms, animals and plant life. To understand the nature of the forces that influence individual plants within the Karst pasture sward, we need to consider what happens in the sward from the plant's point of view. To maintain karst grassland and prevent it from bush encroachment, the grazing of livestock is of vital importance. Grazing livestock greatly affects the composition of pasture plant communities. With proper grazing management animals always cause pasture to be a more complex mixture of plants than it otherwise would be. This is because animals graze selectively and in patches, and the effects vary in time and space. They do collect the nutrients from wider area and return them more concentrated to the soil. This has great influence on site fertility and vitality of the ecosystem. All this has an effect on sward development, which contains a wide variety of plants adapted enough to survive their different local conditions. It is quite logical that throughout the process of evolution, the pasture plants and animals have adapted to each other and that grazing is not harmful to those plants.

V prispevku je predstavljen slovenski kraški plato s stališča ohranjanja travnatega sveta za potrebe pašne reje domačih živali, večanje biodiverzitete in vzdrževanja negovanega izgleda pokrajine. Apnenci in dolomiti tvorijo tipičen kraški karakter, ki ga označujejo raba tal, gemorfološke, hidrografske, vegetacijske in talne značilnosti. Ključni indikator stabilnosti in proizvodne sposobnosti kraškega travnatega sveta je sukcesija. To je proces sprememb in razvoja v sistemu tal, mikroorganizmov, rastlin in živali. Da bi razumeli naravo in vpliv posameznih rastlin v travni ruši moramo preko meritev in opazovanj prepoznati najbolj tekmovalne rastlinske vrste. Za vzdrževanje kraškega travinja in preprečevanje širjenja grmovne zarasti je lahko paša eno izmed pomembnih orodij. S pravilno vodenim sistemom nadzorovane paše lahko povečamo raznolikost in obilnost rastlinskih vrst, ki naseljujejo določeno območje. Pomen živali na paši v razmerah kraškega travinja je tudi zbiranje in vračanje rudnin, ki so pomembne za rodovitnost zemlje ter življensko moč ekosistema. V tem je pomembnost njihovega značilnega vpliva na smer razvoja rastlinske združbe obravnavanega območja.

CONTENT ANALYSIS OF THE PAPERS IN THE RESEARCH REPORTS vol. 81, no. 1 (VSEBINSKA OBDELAVA PRISPEVKOV V ZBORNIKU let. 81, št. 1)

Tomaž BARTOL, Karmen STOPAR

SUBJECT INDEX BY AGROVOC DESCRIPTORS (PREDMETNO KAZALO PO DESKRIPTORJIH AGROVOC)

agrobacterium 3-13

aleyrodes 171-177

algae 85-93

alternative agriculture 103-111

analytical methods 15-24, 39-45

antioxidants 151-159

aromatic compounds 151-159

arteriosclerosis 151-159

atmosphere 85-93

bacteria 3-13

biocoenosis 179-190

biodiversity 179-190

biodynamic agriculture 103-111

biogeography 57-64

biological contamination 65-73

biological differences 3-13

biological properties 3-13, 25-38, 113-124

blood 75-83

blood composition 75-83

blood sugar 75-83

brassica oleracea gemmifera 171-177

brussels sprouts 171-177

bryophyta 85-93

buckwheat 151-159

carbohydrates 15-24

cardiovascular diseases 151-159

cell structure 47-55

chemicophysical properties 39-45, 47-55

chromatography 15-24

chromosomes 47-55

classification 57-64

climatic factors 15-24

computer software 141-150

crop management 103-111

crop yield 103-111, 161-170

cultivated land 3-13,103-111

culture techniques 65-73

cyanobacteria 85-93

cyanophyta 85-93

data collection 57-64, 141-150

databases 141-150

defence mechanisms 85-93, 113-124

diffusion of information 141-150

digestibility 75-83

disease resistance 25-38, 113-124

dna 39-45, 47-55, 65-73

dna fingerprinting 39-45, 47-55

documentation 141-150

domestic animals 161-170

ecological succession 179-190

economic value 57-64

ecosystems 179-190

edaphic factors 15-24

environmental factors 15-24

experimental infection 25-38, 65-73

experimentation 75-83

exserohilum 25-38

fagopyrum 151-159

farmland 3-13, 103-111

fertilizer application 161-170

fields 103-111

flavonoids 151-159

fluorescence 39-45, 47-55

food safety 65-73

foods 65-73, 75-83, 151-159

fruit 15-24

gene banks 25-38

genetic markers 39-45, 47-55

genetic resources 25-38

genomes 39-45

genotypes 47-55

geographical distribution 57-64

grassland management 161-170, 179-190

grazing 161-170, 179-190

grazing lands 161-170, 179-190

greenhouses 103-111

harvesting date 103-111

health foods 75-83, 151-159

highlands 161-170

hplc 15-24

human population 125-140

identification 3-13, 39-45, 47-55, 57-64, 65-73

in vitro experimentation 75-83

inbred lines 25-38

infection 25-38, 65-73

information processing 57-64, 141-150

information science 141-150

information services 141-150

information storage 141-150

information systems 141-150

injurious factors 85-93

insecticides 171-177

karst 161-170, 179-190

land management 161-170, 179-190

land varieties 103-111

libraries 141-150

lichenes 85-93

listeria monocytogenes 65-73

livestock 161-170

loci 47-55

lycopersicon esculentum 103-111

maize 25-38

metabolites 151-159

meteorological factors 95-102

microbial properties 3-13

microsatellites 47-55

migration 125-140

monitoring 57-64

nucleic acids 39-45, 47-55, 65-73

nucleotide sequence 39-45

nucleus 47-55

nutrient availability 75-83

nutrient uptake 75-83, 161-170

nutrition physiology 75-83, 161-170

nutritive value 75-83, 151-159

operations research 47-55

optical properties 39-45, 47-55

optimization methods 47-55

organic acids 15-24

organic agriculture 103-111

oxidants 85-93

ozone 85-93

pasture improvement 161-170, 179-190

pastures 161-170, 179-190

pathogenicity 3-13

pcr 3-13, 47-55

pears 15-24

pest control 171-177

pest control equipment 171-177

phenolic compounds 151-159

physiological functions 75-83, 161-170

plant breeding 113-124

plant communities 179-190

plant diseases 3-13, 113-124

plant galls 3-13

plant nutrition 161-170

plants 85-93

plastics 103-111

polymorphism 39-45

polyphenols 151-159

population dynamics 125-140

progeny 25-38

protective structures 103-111

proximate composition 15-24, 151-159

public opinion 125-140

pyrus communis 15-24

quality 15-24, 103-111

radiation 85-93

resistance to injurious factors 25-38, 113-124

rhizobiaceae 3-13

rural population 125-140

rutin 151-159

selection criteria 113-124

setosphaeria turcica 25-38

sheep 161-170

site factors 15-24

social change 125-140

socioeconomic development 125-140

socioeconomic environment 125-140

soil biology 95-102

soil chemicophysical properties 95-102

soil fertility 179-190

soil organisms 95-102

soil respiration 95-102

soil temperature 95-102

starch 75-83

statistical methods 25-38

sugars 15-24

sulphur 161-170

surveys 57-64

sustainability 179-190

therapeutic diets 75-83, 151-159

thrips (genus) 57-64

tomatoes 103-111

traps 171-177

ultraviolet radiation 85-93

urban population 125-140

urban rural migration 125-140

uses 179-190

value systems 125-140

vineyards 3-13

vitamins 151-159

vitis vinifera 3-13, 47-55

yield increases 161-170

yields 103-111, 161-170

zea mays 25-38

OCENI KNJIG

Jože MAČEK

Dušan Čamprag: Agrotehnikom protiv štetočina ratarskih kultura sa osvrtom na integralnu zaštitu bilja. Srpska akademija nauka i umetnosti, Ogranak u Novom Sadu, Novi Sad 2002, 400 str.

Za knjige, ki jih piše akademik prof. dr. Dušan Čamprag je značilno, da se vedno nanašajo na aktualno tematiko in območje njegovega delovanja - predvsem na Vojvodino. Rastlinska pridelava te pokrajine ima svoje posebnosti, zlasti žitno pridelavo, v kar velikem obsegu tudi v monokulturi, tudi več let zapored. Tak sistem pridelave, ki je rezultat zgodovinskega razvoja in okoljskih razmer Panonske nižine in zlasti velikega intenziviranja v zadnjih desetletjih (gojenje zelo rodovitnih, toda tudi občutljivih sort, izdatno gnojenje in obsežna uporaba fungicidov in insekticidov, ne samo proti nadzemnim boleznim in škodljivcem, temveč tudi insekticidov proti talnim škodljivcem in seveda herbicidov proti plevelom), pa je v zadnjem času "pokazal roge". Skratka pri konvencionalnem načinu pridelave je ugotovljenih toliko pomanjkljivosti, zlasti glede na okolje, ki je v Vojvodini seveda bistveno manj razčlenjeno in pestro kakor pri nas, da je treba vsekakor poskusiti s prehodom na integriran (v srbskem jeziku imenovan integralni) način pridelave, pri čemer pa je ključni problem varstvo rastlin, skratka vprašanje kako ohraniti zdravje rastlin na stopnji, da bodo še dajale približno ustrezne pridelke, da pa bi ob tem izvajali karseda malo varstvenih ukrepov in posledično uporabili karseda malo fitofarmacevtskih sredstev. V eri povečevanja pridelkov za vsako ceno, ob uporabi omenjenih sredstev in postopkov, so namreč zdrsnili v pozabo razni agrotehnični postopki, ki v stari obliki sicer glede višine pridelkov ne morejo nadomestiti postopkov konvencionalne pridelave, ki pa v izpopolnjeni obliki in ob dopolnilu znatno zmanjšanih odmerkov fitofarmacevtskih sredstev vendar lahko omilijo slabosti konvencionalne pridelave. Avtor je na tem področju opravil ogromno pripravljalnih raziskav, citiranih v kar 46 naslovih, od davnega leta 1956, ko se je domnevalo, da je moderni način pridelave, sedaj poimenovan kot konvencionalni, edino zveličaven in o integrirani pridelavi še ni bilo ne duha ne sluha, razen v glavah zelo redkih zanesenjaških strokovnjakov, med katere moramo vsekakor uvrstiti akademika Čampraga. Avtor se v tej knjigi pridružuje mnenju (zdaj) številnih strokovnjakov, da je agrotehnika poljščin podlaga integralnega varstva rastlin, k čemur je s svojimi raziskavami tudi sam veliko prispeval. Njegova dela iz te tematike in tudi dela drugih piscev pa so razpršena po raznih znanstvenih in strokovnih revijah, zbornikih kongresov, simpozijev in posvetovanj, skratka slabo dostopna. Združena v tej knjigi pa so dostopna monografija, ki bo nedvomno dragocen pripomoček, zlasti pa spodbuda za strokovnjake v praksi in nič manj za strokovnjake v raziskovalnih ustanovah. Želeti je, da bi kmalu dobili podobne monografije tudi za zatiranje bolezni (ki tu niso zajete) in za zatiranje plevelov. Ker pa so na teh dveh področjih možnosti za realni uspeh precej manjše kakor pri škodljivcih, se želja najbrž zlepa ne bo izpolnila.

Knjiga ima poleg predgovora, uvoda, literature, povzetka v angleščini ter spiska latinskih imen škodljivcev dve obsežni poglavji 1. Integrirano varstvo rastlin in 2. Z agrotehniko proti škodljivcem poljščin.

V prvem poglavju je več zaglavij, ki jih seveda ne moremo izčrpneje predstaviti, temveč le bolj geselsko: Zakaj je nujno potrebno integrirano varstvo rastlin?, Gojitev odpornih sort in hibridov, Agrotehnični ukrepi, Rastlinska karantena (ki je postala v zadnjem času izredno pomembna, saj je bil prav v Srbijo in pozneje v Vojvodino, na Hrvaško in drugam zanesen izredno nevaren koruzni škodljivec, koruzni hrošč Diabrotica virgifera virgifera), Biotični ukrepi (kjer so opisane številne vrste naravnih sovražnikov koruznih škodljivcev in možnosti pospeševanja njihovega življenja in širjenja v raznih habitatih oz. v kmetijskih ekosistemih), Mehanično-fizikalni ukrepi, Kemični ukrepi (kjer so opisane številne slabe strani uporabe fitofarmacevtskih sredstev in dana priporočila za njihovo opuščanje in zmanjševanje odmerkov) in seveda izredno pomembno Prognoziranje pojava škodljivcev (kjer so prikazana kritična števila posameznih razvojnih stadijev koruznih škodljivcev, kot orientacija za spremljanje v konkretnih razmerah in ob prekoračitvi za ustrezno ukrepanje).

V drugem poglavju Z agrotehniko proti škodljivcem poljščin, ki je najobsežnejše s kar 268 stranmi, so v bistvu do podrobnosti obdelani vplivi različnih agrotehničnih ukrepov, sumarno predstavljeni že v prvem poglavju, najprej vsebinsko, nato pa še po posameznih poljščinah. V tem poglavju sta dve podpoglavji, A) Zatiranje škodljivcev z raznimi agrotehničnimi ukrepi in B) Varstvo raznih poljščin z agrotehničnimi ukrepi. V podpoglavju A je prikazan Vpliv deleža posevkov na razmnoževanje škodljivcev, Vpliv kolobarja na škodljivce, Vpliv prostorske in časovne izolacije na škodljivce, Vpliv velikosti polja na škodljivce, Vpliv setve in saditve na škodljivce, Vpliv gnojenja na škodljivce, Vpliv plevelov na škodljivce, Vpliv namakanja na škodljivce, Vpliv žetve in spravila na škodljivce in Vpliv obdelave tal na škodljivce. Razume se, da obširnejši prikaz teh vplivov iz prostorskih razlogov ni mogoč.

V podpoglavju B so obdelani agrotehnieni ukrepi, ki zmanjšujejo populacije škodljivcev v strnih žitih, koruzi, sladkorni pesi, sončnicah, soji, oljni repici, tobaku, hmelju, konoplji, lucerni in črni detelji. Podrobnejšemu prikazu se moramo tudi tu odreči. Povzamemo lahko, da je obravnavana knjiga akademika Čampraga dragoceno delo, ki bo vsaj za področje poljščin obveljalo kot izhodišče za širšo uvedbo integrirane pridelave poljščin na območju Panonske nižine.

Jože Maček

Kolektiv autora: Bolesti, štetočine i korovi kukuruza i njihovo suzbijanje. Institut za kukuruz "Zemun polje", Beograd-Zemun, DOO "Školska knjiga", Novi Sad. Novi Sad, 2002. godine, 694 str.

Ta knjiga je neke vrste naslednica podobnega priročnika iz leta 1971, pri katerem so sodelovali trije avtorji iz sedanjega kolektiva, profesorja akad. prof. dr. Dušan Čamprag in prof. dr. Adam Maria ter dr. Viktorija Penčia . Kot je iz naslova razvidno je to kolektivno delo, pri katerem je sodelovalo 14 avtorjev. Največ jih je iz Inštituta za kukuruz "Zemun Polje", drugi so iz Agronomskih fakultet iz Beograda in Novega Sada, Naučnog instituta za ratarstvo i povrtarstvo iz Novega Sada in iz firme "Timings" iz Beograda. V skladu s tipom priročnika skuša knjiga karseda izčrpno zajeti v naslovu obravnavano tematiko, seveda v skladu s sedanjo stopnjo stroke, vednosti in znanosti.

Prvo poglavje obravnava Pomen žlahtnjenja in agrotehnike koruze (str. 3-14), kjer so seveda poudarjeni dosežki srbskih žlahtnjiteljskih ustanov, predvsem Inštituta za koruzo v Zemun polju in še treh drugih, ki so v letih od 1964 do 1999 dali na tržišče 442 državno priznanih koruznih hibridov. Seveda je ustrezno ovrednoten tudi prispevek tehnike pri pridelavi koruze.

Drugo, najobsežnejše poglavje obravnava Bolezni koruze in njihovo zatiranje (str. 17-261 + 96 ustreznih barvnih slik). Koruza je včasih veljala in še zdaj pravzaprav velja za sorazmerno zdravo poljščino. Pred pol stoletja je bila na območju prejšnje države znanih sorazmerno malo bolezni koruze, od katerih skoraj nobena ni bila posebej gospodarsko pomembna. Zdaj ko sejemo veliko različnih, tudi uvoženih hibridov, so se razmere radikalno spremenile. Glivice povzročajo 10 bolezni semen in kalčkov, 18 sindromov pegavosti listja z več kakor 25 povzročitelji, od katerih so številni novi za jugovzhodno Evropo, 6 bolezni nadzemnih organov koruze, 11 sindromov trohnobe korenin in stebla koruze z več kakor 20 povzročitelji, od tega je tudi nekaj novih, 8 sindromov plesnivosti oz. trohnobe storža in zrna, z vsaj 15 povzročitelji, ki včasih tudi niso bili vsi znani. Tu je priključeno tudi glede drugih rastlin izredno pomembno poglavje o mikotoksinih in mikotoksikozah, ki so po moji vednosti v prejšnjih jugoslovanskih jezikih prvič sklenjeno obdelane na enem mestu. Posebej so omenjeni aflatoksini, ohratoksini, rubratoksini, trihoteceni, T-2 toksin, vomitoksin, fumonizini, zearalenon (f-2 toksin), drugi miktoksini in Možnosti zmanjševanja mikotoksinov v zrnju. Obdelane so tri viroze koruze v Srbiji in pet najpomembnejših viroz koruze v svetu. Nadalje so predstavljene tri bakterioze koruze in po ena spiroplazmoza, fitoplazmoza in klorotična pritlikavost koruze. Prikazano je pet neparazitskih bolezni, med drugimi tudi spremembe na koruzni rastlini, ki jih izzovejo mutantni geni. V posebnem podpoglavju so opisani integrirani ukrepi pri zatiranju 18 pomembnih bolezni na koruzi, v enakem podpoglavju tudi Vloga biotehnologije pri varstvu bolezni, škodljivcev in koruze.

Tretje obsežno poglavje obravnava Škodljivce koruze in njihovo zatiranje (str. 265-491 + 77 barvnih slik). Obdelanih je več kakor 11 vrst ogorčic (nematod), ena vrsta polža, šest vrst pršic, ena vrsta stonoge ter blizu sto vrst škodljivih žuželk iz raznih taksonomskih enot, tako na koreninah, kakor na zelenih delih rastline ter na zrnju v skladiščih. Prikazano je šest škodljivih vrst ptic, pet vrst miši oz. voluharjev, divji prašič in jelen, ter tri vrste glodalcev. Seveda ne manjka Integralno varstvo koruze pred škodljivci.

Četrto poglavje obravnava Plevele v koruzi in njihovo zatiranje (str. 495-615 + 50 barvnih slik). Uvodoma so obdelane splošne lastnosti plevelov, zlasti njihovo razmnoževanje, njihovo širjenje, življenjske oblike in odnos plevelov do okolja. Nato sledi posebni del, kjer je zajeto 40 vrst plevelov z njihovimi najpomembnejšimi značilnostmi tako odraslih rastlin kakor tudi kalčkov (njihovo poznavanje je za ustrezno zatiranje odločilnega pomena), z njihovimi ekološkimi indeksi, izvorom in načini zatiranja. V obsežnem posebnem podpoglavju je obdelano Zatiranje plevelov v koruzi na agrotehnični, fizikalni, biotični in naposled na kemični način, kar ne kaže podrobno obravnavati.

V petem, zadnjem poglavju so obdelani Stroji za varstvo koruze (str. 619-695, s številnimi perorisbami med besedilom), kjer je glavna pozornost namenjena strojem za kemično varstvo koruze in sicer škropilnicam, pršilnikom, meglilcem in prašilnikom, pred tem pa seveda še fizikalnim zahtevam, ki jih morajo stroji izpolnjevati za dober uspeh aplikacije (dezintegracija, disperzija in distribucija fitofarmacevtskega sredstva). Obdelani so seveda tudi stroji za dezinfekcijo in dezinsekcijo koruznega semena in sušilnice za sušenje zrnja. Nekaj prostora je namenjeno tudi eksploataciji teh strojev in njihovemu vzdrževanju.

V gornjih vrsticah smo skušali na kratko prikazati knjigo, ki je po svoji zasnovi priročnik, je pa v resnici veliko več, saj zajema v svojih dveh poglavitnih poglavjih o boleznih in škodljivcih (kar menim, da smem kompetentno presojati) toliko izvirno novih dognanj, da bi jo utemeljeno lahko razvrstili med vrhunske strokovne knjige. Čeprav so geografske in okoljske razmere pri nas seveda precej drugačne kakor v Vojvodini in Srbiji, sejemo tudi drugačne hibride kakor tam, in v čedalje večjem (pretiranem) obsegu, pa je lahko ta knjiga tudi dragocen strokovni pripomoček našim strokovnjakom iz fitomedicine in poljedelstva.

Jože Maček