Ob 90-letnici zaslužnega prof. dr. Franca Janežiča
 
 

Letos praznuje 90 let zaslužni prof. dr. Franc Janežič, dolgoletni redni sodelavec Zbornika Biotehniške fakultete, katerega delo predstavljamo v tej številki, ki je njemu posvečena.
 

Biografija in pedagoško delo

Zaslužni prof. dr. Franc Janežič, je bil rojen 18. 08. 1908 v Pavlovskem vrhu pri Ormožu. Po maturi na Državni klasični gimnaziji v Mariboru leta 1930, se je jeseni istega leta vpisal na Agronomsko-gozdarsko fakulteto v Zagrebu, kjer je diplomiral leta 1934. Doktoriral je prav tam leta 1947. Verjetno je kraj študija razlog, da se je v začetku delovanja podpisoval tudi Franjo Janežič.

Leta 1935 se je zaposlil na delovnem mestu fitopatologa na Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani, 1949 je začel predavati honorarno predmet Zaščita kmetijskih rastlin na tedanji Agronomski in gozdarski fakulteti (sedaj Biotehniški fakulteti). Leta 1951 ga je fakultetni svet, na podlagi strokovnih mnenj, ki sta jih podala univ. prof. Željko Kovačevia iz Agronomsko-gozdarske fakultete v Zagrebu in univ. profesor Ignjat Pobegajlo iz Agronomsko-gozdarske fakultete v Sarajevu soglasno izbral za izrednega profesorja za predmet: Zaščita kmetijskih rastlin in tedaj se je tudi redno zaposlil na imenovani fakulteti.

Leta 1957 je univerzitetni svet potrdil ponovno izvolitev dr. Janežiča za izrednega profesorja in sicer za dva predmeta: Varstvo rastlin in Gozdarska fitopatologija, na tedanji Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo Univerze v Ljubljani.

Leta 1963 je postal redni profesor za Varstvo rastlin na Agronomskem oddelku Biotehniške fakultete, ki ga je predaval na dodiplomskem študiju poleg tega pa še predmet Entomologijo, po upokojitvi leta 1978 tudi na podiplomskem študiju. Leta 1987 mu je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani podelila naslov zaslužni profesor.
 

Raziskovalno in strokovno delo

Prof. Janežič je začel z delom na področju varstva rastlin ze takoj po diplomi. V zacetku je bil takorekoc edini strokovnjak v Sloveniji za to področje pri čemer se je srečeval z različnimi vprašanji. Njegova dela so iz področja fitopatologije, entomologije in splošnega varstva rastlin.
 

Dela iz področja fitopatologije

Prof. dr. Franc Janežič je po svoji strokovni specializaciji fitopatolog. Tudi njegova doktorska disertacija je s področja fitopatologije. Je nedvomno prvi strokovnjak s tega področja pri nas, čeprav je pred njim nekaj let delala dr. Milena Perušek, ki pa ni zapustila trajnejših sledi.

Ko se je sredi tridesetih let zaposlil na predhodnici sedanjega Kmetijskega inštituta Slovenije je po službeni potrebi moral zajeti varstvo rastlin v celoti, vendar je njegovo znanstveno zanimanje bilo usmerjeno na fitopatološke teme. Skromna opremljenost laboratorija, ki ni omogočala večjih eksperimentalnih raziskav, ga je napotila v obdelavo mikofloristike. Zanjo je izbiral gradivo pri svojih obhodih terena. Ta tematika je pri njem postopoma usihala ko se je moral usmeriti k aktualnejšim problemom. Iz nje je objavil 5 znanstvenih razprav, višek pa je delo Indeks rastlinskih bolezni v Sloveniji (1957) z Dodatkom k indeksu rastlinskih bolezni v Sloveniji (1970).

Pojav krompirjevega in kostanjevega raka pri nas je preusmeril Janežičevo delo na področju fitopatologije. Zelo izčrpno je obdelal ti dve bolezni v naših razmerah, o čemer je poročal tudi na znanstvenih konferencah v tujini, ukvarjal pa se je tudi s preprečevanjem oz. zatiranjem kostanjevega raka z vzgojo križancev, mutantov in ekotipov domačega kostanja na odpornost na raka (1963) s tedaj najmodernejšimi metodami obsevanja z raznimi žarki. Žal to delo ni bilo uspešno. Pri krompirjevem raku je določil biotip in je slovensko žarišče spremljal veliko let, dokler trajne spore niso izgubile kalivost. Ukvarjanje s kostanjevim rakom in potrebe gozdarskega študija so narekovale, da je prevzel predavanja iz gozdne fitopatologije na Gozdarskem oddelku tedanje Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterino. Za ta predmet je napisal tudi skripta (1962). Da se je oblikoval v cenjenega gozdnega fitopatologa priča dejstvo, da je bil povabljen k sodelovanju pri Šumarski enciklopediji (1959).

Raziskoval je tudi vrsto drugih bolezni, npr. črno listno pegavost endivije, o kateri je izdal kar majhno monografijo, prašno krastavost krompirja, zaradi možnega preprečevanja krompirjevih virusnih bolezni je raziskoval vironosne listne uši na tej rastlini. V večjem ali manjšem obsegu je raziskoval še razne druge bolezni in pisal o njih.

Povzamemo lahko, da ima Janežičevo fitopatološko, zlasti še mikofloristično delo, pri katerem je ugotovil lepo število novih vrst parazitskih gliv pri nas, trajno vrednost. Značilno zanj pa je bilo tudi, da se je vedno ukvarjal s perečimi aktualnimi problemi, in tako skušal pomagati neposredni kmetijski oz. gozdarski praksi.
 

Dela iz področja entomologije

Na področju aplicirane entomologije je začel intenzivneje raziskovati in pisati v 70 letih, prej pa je, kakor so narekovale potrebe deloval na področju celotnega varstva rastlin. Tako je na mejnem področju med fitopatologijo in entomologijo raziskoval v petdesetih letih pojav in razširjenost listnih uši kot prenašalk virusnih bolezni na krompirju v Sloveniji. To delo je bilo med prvimi v deželah, kjer pridelujejo semenski krompir ter se še danes nadaljuje na Kmetijskem inštitutu Slovenije in Raziskovalni postaji pri KŽK Kranj.

V povojnem času je preučeval tedaj pri nas aktualne škodljivce kmetijskih rastlin kot so koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata), pri katerem je raziskal razvojni krog s tremi generacijami na Primorskem, kjer se je vsesplošno pojavljal zlasti na Goriškem, kar vse je bila podlaga za preučevanje njegovega načrtnega zatiranja. Zelo temeljite in sistematične so njegove raziskave majskega hrošča, za katerega je ugotovil, da se v Sloveniji razvija 3 leta. Iz prispevka objavljenega leta 1952 izhaja, da se v osrednjem in južnem delu Slovenije majski hrošč pojavlja isto leto. V severovzhodnem delu Slovenije, ter v zahodnem pa se hrošči pojavljajo eno leto poprej. Kasneje je to raziskavo še razširil in poglobil in v letih 1962-1970 zbral podatke o pojavljanju majskega hrošča v sodelovanju z ljudskimi šolami ter na podlagi tega pripravil novo karto o pojavljanju majskega hrošča v Sloveniji. Potrdil je ugotovitev iz leta 1952 da v Sloveniji prevladuje vrsta Melolontha melolontha, le v manjših okoliših pa M. hippocastani.

Med prvimi pri nas je raziskoval kaparje. Pred njim je Lindinger (1909-1912) poročal le o nekaj vrstah iz tega dela Evrope. 45 vrst pa navaja Janežič v svojem prispevku, K poznanju kaparjev v Sloveniji, poleg pa še najdišča in gostiteljske rastline. V letih 1947/48 in kasneje vse do leta 1952 je nadaljeval laboratorijsko testiranje sredstev proti ameriškemu kaparju, ki je tedaj postajal vse resnejši škodljivec v sadjarstvu.

Glede na pomen črne detelje v Sloveniji in semenarjenje s t. im. "Kranjsko deteljo", ki je bila po navedbah Janežiča po svetu zelo cenjena po svoji kvaliteti, je sistematsko preučeval tudi hroščke apione in ugotovil, da je v Sloveniji najbolj razširjen Apion apricans, potem pa sledijo še 3 vrste A. aestivum, A. assimile, A. varipes. Preučeval je tudi razvojni krog apionov, v začetku 50 let pa vrste in pojavljanje škodljivih zimskih pedicev tudi v povezavi z ekološkimi razmerami v Sloveniji.

Za znanost in prakso je koristna in pomembna ter časovno zahtevna tudi Janežičeva 10 letna raziskava razvoja bramorja v Sloveniji, saj so si ugotovitve o tem škodljivcu pri drugih avtorjih zelo neenotne. V lastnih poskusih je ugotovil, da se bramor razvija v Sloveniji skozi dve leti (dveletna generacija) v trajanju 15-22 mesecev od začetka embrionalnega razvoja do imaga. Pomembne so še raziskave zatiranja termitov zaradi saniranja zgradb, ki so jih odkrili l. 1965 na slovenskem obalnem območju in sicer dve vrsti. To sta termit mračnjak (Reticulitermes lucifugus) in rumeni (Kalotermes flavicollis).

 Težišče svojega dela od začetka 70 let dalje pa je usmeril v preučevanja živalskih šišk (zoocecidijev) na gojenih in samoniklih rastlinah v Sloveniji, v manjšem obsegu pa tudi na ozemlju nekaterih drugih republik, bivše države, pri čemer je ugotovil 550 vrst cecidogenih živalic iz različnih taksonomskih skupin, številne pa so nove za južno in jugovzhodno Evropo. Verjetno je skoraj ni države v Evropi, ki bi imela tako dobro preučeno cecidogeno favno kakor je po njegovi zaslugi v Sloveniji, izvzemši dela Češke ter pokrajini Berlin-Brandenburg v Nemčiji.

Opisal je tudi štiri za znanost nove vrste hržic, ki povzročajo zoocecidije in sicer: Dasyneura cotini sp. n. na Cotinus coggygria Scop., Contarinia coronillae sp. n. ter  Contarinia istriana sp. n. na Coronilla emerus L. in C. emeroides Boiss. et Spr. in Piranea spartii g. n. sp. n. na Spartium junceum. Izsledke cecidogenih raziskav je objavljal  sproti skupaj v 29 raziskavah in še pregledno v suplementu Zbornika Biot. fakultete.

Pomembne so tudi raziskave pršic prelk, ki jih je našel v petletnem obdobju proučevanj. Popisane so vrste pršic (skupaj 13) njihove rastline gostiteljice, njihova razširjenost in pomen v predvsem neoskrbovanih sadnih nasadih. Opisal je tudi 2 vrsti šiškaric Eriophyes cotini in Eriophyes epimedii, ki sta bili dotlej po Buhru (1964) in po Houardu (1908) nepojasnjeni vrsti.

Iz tega desetletja pa so raziskave tripsov ali resarjev, ki jih je objavil prav tako v Zborniku Biot. fakultete v 3 razpravah. Iz podreda Terebrantia je v Sloveniji našel 52 vrst, med drugimi tudi karantensko vrsto iz liste A2 Frankliniella occidentalis. Odkril pa je tudi novo vrsto tripsa iz tega podreda, ki jo je poimenoval Melanthrips crataegi Janežič na glogu. Iz podreda Tubulifera pa je 12 vrst našel prvič v Sloveniji.
 

Druga strokovna dela

Zasl. prof. dr. Franc Janežič se je že zgodaj uveljavil kot eden najbolj plodovitih strokovnih piscev. Objavil je 10 samostojnih publikacij. Bolezni in zajedavci na vrtninah že leta 1944, v kasnejših desetletjih pa še tri splošne publikacije iz varstva rastlin, 5 iz specifičnih področij varstva rastlin, pri 4 delih pa je bil soavtor. Od leta 1936 je objavil v časopisih in revijah Sadjar vrtnar, Orač, Kmečki glas, Naša vas, Proteus, Moj mali svet in drugje več desetin strokovnih razprav ter okoli 200 krajših sestavkov (npr. odgovorov). Zajel je tudi determinacijo pozročiteljev bolezni in škodljivcev ter v tej zvezi dajal nasvete za njih zatiranje. Nikakor ne smemo pozabiti njegovih brezštevilnih radijskih nasvetov, ki so bili v prvih desetletjih po l. 1945 zelo popularni.

V svojem bogatem pedagoškem, znanstvenem in strokovnem snovanju pa je bil od začetka delovanja nosilec ali sodelavec pri več raziskovalnih nalogah za potrebe prakse in znanosti.

Za vse kar ste storili se vam spoštovani zaslužni profesor zahvaljujemo, saj ste orali ledino v naši fitomedicinski znanosti in se vanjo trajno zapisali. Želimo vam trdnega zdravja in ob vašem jubileju vam voščimo vse najboljše za vaš 90. rojstni dan !
 
 
 

THE EFFECT OF SOME FUNGICIDES AND INSECTICIDES ON APHIDS (Aphididae)

Lea MILEVOJ
 

ABSTRACT

The paper discusses results of field trials of the effects of four fungicides mancozeb, mancozeb combined with metalaxyl, fosetyl-Al and propamocarb on the aphids (Aphididae). It also presents results of laboratory tests of the effect of the same fungicides except propamocarb and three insecticides (malathion, pirimicarb, heptenophos) on the green peach aphid (Myzus persicae Sulz.). In field trials and in laboratory investigations fosetyl-Al inhibited the reproduction of aphids, while the other three fungicides enhanced their growth. Pirimicarb and heptenophos reduced the aphid population by 100%. While the first malathion treatment reduced aphids, a repeated application enhanced their reproduction.
 

IZVLEČEK

VPLIV NEKATERIH FUNGICIDOV IN INSEKTICIDOV NA LISTNE UŠI (Aphididae)

Pričujoča razprava obravnava vpliv štirih fungicidov (mankozeba, mankozeba v kombinaciji z metalaksilom, fosetyl-Al in propamokarba) na listne uši (Aphididae) v poljskem poskusu in vpliv prvih treh prej navedenih fungicidov ter treh insekticidov (malationa, pirimikarba, heptenofosa) na sivo breksovo uš (Myzus persicae Sulz.). V poljskem in laboratorijskem poskusu je fosetyl-Al upočasnil razmnoževanje listnih uši medtem, ko so ostali trije vzpodbudili razmnoževanje listnih uši. Pirimikarb in heptenofos sta 100% zmanjšala populacijo listnih uši, malation je ob prvi aplikaciji deloval zaviralno medtem ko je pri ponovljeni aplikaciji razmnoževanje sive breskove uši vzpodbudil.

DAS MASSENAUFTRETEN DER PORREEMINIERFLIEGE [Napomyza gymnostoma (Loew) - Diptera, Agromyzidae] IN SLOWENIEN

Gabrijel SELJAK

KURZFASSUNG

Die Porreeminierfliege Napomyza gymnostoma (Loew) ist für Slowenien neue Art aus der Familie Agromyzidae (Diptera). In den letzten drei Jahren verursachte sie grosse Schaden beim Anbau von Zwiebeln und Porree und ist zur Zeit wirtschaftlich wichtigster Schädling beider Kulturen in Slowenien. In dem vorliegenden Beitrag wird die Gradationschronologie in Mittel-Europa, ihre Verbreitung in Slowenien, ihrer Entwicklungskreis, das Beschädigungs-bild an den Nährpflanzen und die Schaden, die sie verursacht, besprochen. Die Teilergebnisse der Flugdynamik der Fliegen in der Gegend von Nova Gorica (West-Slowenien) im Jahre 1998 wird veröffentlicht. Es wird eine genaue Beschreibung der Art in slowenischer Sprache gegeben und zwei Schlüssel für die Bestimmung der in Europa auf Allium-Arten schädlichen Minierfliegen, erstellt, gesondert nach Imagines und Larven.

Schlüsschwörter: Napomyza gymnostoma, Liriomyza nietzkei, Liriomyza cepae, Chromatomyia horticola, Allium, Zwiebel, Porree, Slowenien.
 

ABSTRACT

MASS APPEARANCE OF Napomyza gymnostoma (Loew) IN SLOVENIA

Napomyza gymnostoma (Loew) is a new harmfull pest from the family Agromyzidae (Diptera) in Slovenia. Last years they produce big damage in the production of onion and leek and in this moment it is their most important pest. The chronology of it gradation in middle Europe, the spread of species in West-Slovenia region, life cycle and forms of damage is described in this contribution. The partial result of flight dynamic of imago in Nova Gorica region in spring 1998 is presented. Detaily description of species is done. Dichotomous key for identification of harmfull species of Agromyzidae on Allium in Europe has been done, separately for imago and larvae.

Keywords: Napomyza gymnostoma, Liriomyza nietzkei, Liriomyza cepae, Chromatomyia horticola, onion, leek, Allium, Slovenia.
 

IZVLEČEK

MNOŽIČNI POJAV POROVE ZAVRTALKE (Napomyza gymnostoma (Loew) - Diptera, Agromyzidae) V SLOVENIJI

Porova zavrtalka (Napomyza gymnostoma [Loew]) je za Slovenijo nova škodljiva vrsta iz družine Agromizidae (Diptera). Zadnja leta povzroča veliko škodo pri pridelovanju čebule in pora in je trenutno gospodarsko najpomembnejši škodljivec teh dveh vrtnin v Sloveniji. V prispevku je prikazana njena kronologija prerazmnožitve v Srednji Evropi, njena razširjenost na Primorskem in v Sloveniji, razvojni krog ter oblika poškodb in škode, ki jo povzroča. Prikazani so delni rezultati spremljanja leta imaga na Goriškem v letu 1998. Napravljen je natančen opis vrste in dihotomna ključa za določanje škodljivih vrst zavrtalk, ki se v Evropi pojavljajo na lukih (Allium spp.), posebej za imaga in ličinke.

Ključne besede: Napomyza gymnostoma, Liriomyza nietzkei, Liriomyza cepae, Chromatomyia horticola, porova zavrtalka, čebula, por, Allium.

THE INFLUENCE OF SOIL (pH) REACTION ON NEMATODE POPULATION IN SOIL

Gregor UREK

ABSTRACT

Nematopopulation in the soil is statistically significantly affected by different soil reactions. In the experiments that were conducted it was found out that a rather acid soil was more suitable for P. crenatus and phytophagous nematodes used in the experiment while less acid or neutral soil was preferred by bacteriovorous nematodes. Nematode populations in soil were also influenced by soil type.

Key words: nematopopulation, nematodes, soil reaction
 

IZVLEČEK

VPLIV TALNE REAKCIJE (pH) NA POPULACIJO OGORČIC V TLEH

Različne talne reakcije statistično značilno vplivajo na nematopopulacijski sestav v tleh. Bolj kisla tla so v naših poskusih bolj ustrezala P. crenatus in v poskusu uporabljenim fitofagnim ogorčicam, manj kisla oziroma nevtralna tla pa so bila usreznejša za bakteriovorne ogorčice. Na populacijo ogorčic v tleh je vplival tudi tip tal.

Ključne besede: nematopopulacija, ogorčice, talna reakcija

‘VIGRED’ - A NEW DOMESTIC SWEET CHERRY VARIETY (Prunus avium L.)

Julija SMOLE , Valentina USENIK
 

ABSTRACT

'Vigred' is a new Slovenian sweet cherry variety, an offspring between ‘Germersdorfer’ x ‘Burlat’ crossed by Smole in 1970, introduced in 1986. Ripening occurs about one week after cv. ‘Burlat’. The tree is medium vigorous, wide spreading. Blooming in midseason. Flowers and leaves are large. The fruit is large (average weight 8.5 g), blunt shape, the skin is glossy red to brown red, very attractive and medium susceptible to cracking. Flesh is red, firm, sweet, high quality. Pedicel is medium.

Key Words: cherries, varieties, breeding
 

IZVLEČEK

‘V I G R  E D’ – NOVA SLOVENSKA SORTA ČEŠNJE (Prunus avium L.)

'Vigred' je nova slovenska sorta češnje, križanec sort ‘Germersdorfer’ x ‘Burlat’ (Smole, 1970), ki je bila introducirana leta 1986. Sorta zori v tretjem češnjevem tednu, en teden za sorto ‘Burlat’. Drevo je srednje bujno in razprostrto raste. Listi in cvet so veliki. Cveti v drugi do tretji skupini. Plod je debel (povprečna masa ploda 8,5 g), topo srčaste oblike, živo rdeče barve, ki rjavkasto rdeče potemni in se blešči. Meso je čvrsto, sladko in rdeče barve. Ima drobno koščico, srednje dolg pecelj in že čvrsto meso. Za pokanje je srednje občutljiv.

Ključne besede: češnje, sorte, križanje

PROPAGATION OF Prunus pumila L. ROOTSTOCK WITH WOOD CUTTINGS WITH USE OF IBA

Irena HOČEVAR , Franci ŠTAMPAR , Metka HUDINA
 

ABSTRACT

The influence of different IBA concentrations on rooting level and rooting quality of wood cuttings on dwarfing rootstock Prunus pumila L. for peaches was investigated in 1996 and 1997. Number of roots, average root length, depth, minimal and maximal diameter of root knot and rooting level were evaluated. Rooting level of basal cuttings was 94.8%, of median cuttings 70.9% and of apical cuttings 49.1%. All of them formed a well developed root system to the 37 cm of soil depth. In average, they developed from 5.2 to 7.0 roots per cutting. Roots were 18.8 to 22.7 cm long. Average values for root knot diameter were between 11.0 and 38.6 cm. All rooted cuttings, except some apical ones, were suitable for the August T-budding four months after planting. The IBA concentration had no influence on rooting success of cuttings. 30 cm long basal and median cuttings are the most suitable ones for propagation of Prunus pumila L.

Key words:fruit growing, rootstocks, Prunus pumila, wood cuttings, vegetative propagation, IBA.

IZVLEČEK

RAZMNOŽEVANJE PODLAGE Prunus pumila L. Z LESNATIMI POTAKNJENCI Z UPORABO IBA

V letih 1996 in 1997 smo proučevali vpliv različnih koncentracij IBA na delež in kakovost ukoreninjanja lesnih potaknjencev šibkorastoče podlage za breskve Prunus pumila L. Ovrednotili smo število korenin prvega reda, povprečno dolžino korenin, globino koreninjenja, minimalni in maksimalni premer koreninskega spleta in delež ukoreninjenih potaknjencev. Bazalni potaknjenci so se ukoreninili 94,8 odstotno, sredinski 70,9 odstotno in vršni 49,1 odstotno. Vsi so oblikovali dobro razvit koreninski sistem do globine tal 37 cm. Povprečno so razvili od 5,2 do 7,0 korenin na potaknjenec, korenine so bile dolge od 18,8 do 22,7 cm. Povprečne vrednosti za premer koreninskega spleta so se nahajale med 11,0 in 38,6 cm. Štiri mesece po sajenju so bili vsi ukoreninjeni potaknjenci, razen nekaterih vršnih, primerni za avgustovsko okulacijo. Koncentracija IBA ni vplivala na uspešnost ukoreninjanja potaknjencev. Za razmnoževanje podlage Prunus pumila L. so najprimernejši 30 cm dolgi bazalni in sredinski potaknjenci.

Ključne besede: sadjarstvo, podlage, Prunus pumila, lesnati potaknjenci, vegetativno razmnoževanje, IBA.

DETECTING OXIDATIVE STRESS IN LEAVES OF APPLE TREE AND WHITE CLOVER BY ANALYSIS OF ASCORBIC ACID AND PIGMENTS USING HIGH PERFORMANCE LIQUID CHROMATOGRAPHY

Helena ŠIRCELJ , Franc BATIČ
 

ABSTRACT

Ascorbic acid and photosynthetic pigments content in leaves of the apple tree (Malus domestica Borkh.) subjected to drought and white clover (Trifolium repens L.) exposed to high ozone concentrations were measured by high performance liquid chromatography in order to detect oxidative stress. Measurements showed a significant difference between stressed and control plants. Water deficit increased ascorbic acid and zeaxanthin, and decreased total chlorophyll (a+b) and b-carotene in apple tree leaves. High concentrations of ozone increased ascorbic acid, total carotenoids, neoxanthin, zeaxanthin and b-carotene, and decreased violaxanthin and antheraxanthin in white clover leaves. Observed changes in ascorbic acid and photosynthetic pigment content in leaves of tested apple tree and white clover plants indicate that oxidative stress may have occured under stress conditions used in our experiments.

Key words: ascorbic acid, photosinthetic pigments, high performance liquid chromatography, oxidative stress, ozone, drought,  Malus domestica, Trifolium repens
 

IZVLEČEK

UGOTAVLJANJE OKSIDATIVNEGA STRESA V LISTIH JABLANE IN PLAZEČE DETELJE Z ANALIZO ASKORBINSKE KISLINE IN PIGMENTOV S TEKOČINSKO KROMATOGRAFIJO VISOKE LOČLJIVOSTI

Z analizami askorbinske kisline in fotosintetskih pigmentov v listih jablan (Malus domestica Borkh.) izpostavljenih sušnemu stresu in v listih bele detelje (Trifolium repens L.) izpostavljene ozonu s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, smo poskušali ugotoviti oksidativni stres. Meritve so pokazale, da obstajajo statistično značilne razlike med kontrolnimi rastlinami in rastlinami izpostavljenimi stresu. V listih jablan izpostavljenih sušnemu stresu smo izmerili večje koncentracije askorbinske kisline in zeaksantina ter manjše koncentracije skupnih klorofilov (a+b) in b-karotena kot v listih kontrolnih rastlin. V listih detelje izpostavljene ozonu smo izmerili večje koncentracije askorbinske kisline, skupnih karotenoidov, neoksantina, zeaksantina in b-karotena ter manjše koncentracije violaksantina in anteraksantina kot v listi kontrolnih rastlin. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je merjenje askorbinske kisline in fotosintetskih pigmentov v listih testiranih jablan izpostavljenih suši in detelje izpostavljene ozonu, lahko koristno orodje za ugotavljanje oksidativnega stresa, vendar pa je potrebno upoštevati tudi trajanje in intenziteto stresa.

Ključne besede: askorbinska kislina, fotosintetski pigmenti, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, oksidativni stres, ozon, suša, Malus domestica, Trifolium repens

CO₂ EXCHANGE RATE OF APPLE FRUITLETS BEFORE THE ABSCISSION

M. STOPAR , A. GREGORČIČ, F. BATIČ

ABSTRACT

Fruit CO₂ exchange at the time of fruit setting period was evaluated on mature cv. 'Jonagold' apple trees after 4 days artificial shading with 90 % photosynthetic photon flux (PPF) reduction and after NAA 15 ppm and BA 50 ppm applied immediately after the end of shading. Light reduction which accelerated fruitlets abscission very quickly had a depressive effect on fruits CO₂ dark respiration rate (Rd) and gross assimilation rate (Ag) 3 days after the end of shading. Similarly, reduced Rd and less negative net CO₂ assimilation rate (A) was recorded on fruitlets 7 days after NAA and BA application what is explained as a diminished metabolism of fruits starting with abscission. The fruitlets from shaded trees, which did not tend to abscission any more, showed an enhanced Rd and more negative A on 7^th or 8^th day after the end of shading. Ethylene evolution from fruits 2^nd and 7^th day after NAA 15 ppm application was enhanced comparing to control fruits. BA 50 ppm enhanced ethylene evolution on 2^nd day after spraying, however on 7^th day the ethylene evolution was lower than in control fruits. Healthy, not to drop inclined fruitlets retained on trees 7 days after shading treatment, showed  stronger fruit ethylene production.

Key words:  NAA (1-naphthaleneacetic acid), BA (6-benzyladenine), abscission, assimilation, fruit set, shading, ethylene
 

IZVLEČEK

IZMENJAVA CO₂ PLODIČEV JABLANE V ČASU TREBLJENJA

V času oblikovanja rodnega nastavka smo ugotavljali izmenjavo CO₂ plodičev odraslih dreves cv. ‘Jonagold’, ki smo jih izpostavili 4 – dnevnemu 90 % umetnemu senčenju (10 % prepustnosti fotosintetično aktivne svetlobe) in jih hkrati še škropili s 15 ppm NAA oz. 50 ppm BA takoj po koncu senčenja. Zmanjšana osvetlitev, ki je zelo kmalu povzročila poudarjeno trebljenje plodičev, je imela za posledico tudi zmanjšano temotno dihanje plodičev (Rd) in zmanjšano bruto asimilacijo (Ag) plodičev, tretji dan po koncu senčenja. Podobno smo zmanjšano Rd in manj negativno neto CO₂ asimilacijo (A) zabeležili pri plodičih sedmi dan po škropljenju NAA in BA, kar si razlagamo kot zmanjšan metabolizem plodičev, ki se pripravljajo na proces abscisije. Plodiči s senčenih dreves, ki zaradi predhodnega trebljenja niso bili več podvrženi abscisiji sedmi in osmi dan po koncu senčenja, so kazali povečano Rd in bolj negativno A. Nanos NAA 15 ppm je povzročil povečano sproščanje etilena iz plodičev, drugi in sedmi dan po škropljenju. Nanos BA 50 ppm je imel za posledico povečano sproščanje etilena iz plodičev drugi dan po škropljenju, medtem ko je bilo sproščanje etilena iz plodičev sedmi dan po škropljenju šibkejše od kontrole. Plodiči, ki so bili sedmi dan po koncu senčenja že manj podvrženi odpadanju, so kazali rahlo večje sproščanje etilena.

Ključne besede: NAA (1-naftilocetna kislina), BA (6-benziladenin), abscisija, asimilacija, nastavek plodičev, senčenje, etilen

COMPOSITE SAMPLES IN ENVIRONMENTAL STUDIES

Katarina KOŠMELJ

ABSTRACT

In ecological studies, bulk material such as soil, water, plant material etc. is commonly investigated. An important feature of bulk sampling is the possibility of physical mixing of initial increments of material into a composite sample. In ecological studies, chemical analysis cost far outweighs all other expenses. Compositing samples into composite samples reduces the number of laboratory samples for chemical analysis and thus diminishes the total cost.

Due to economic constraints some researchers acquire only one composite sample in the study. In this case an estimate of the mean can be obtained, however no estimate of sample precision is possible. Hence, this approach is not recommendable for long-term ecological studies as statistical tests are not applicable.

In this paper we present the composite sample alternative of the two-stage sampling plan. When instead of the two-stage design its composite sample alternative is used, the total expenses is reduced considerably. We present the mean and the variance of the mean for the composite sample alternative. In situation commonly encountered in ecological studies the impact on compositing on the precision of the mean is small. Efficiency of the composite sample design is greater than efficiency of the corresponding two-stage design, thus we recommend the composite sample design for ecological studies.

Key words: bulk sampling, composite sample, sampling theory, two-stage sampling, composite sampling alternative, efficiency of a design

IZVLEČEK

UPORABA ZDRUŽENIH VZORCEV V EKOLOŠKIH RAZISKAVAH

V ekoloških raziskavah proučujemo tla, vodo, dele rastlin ipd. Pri vzorčenju dobimo t.im. snovne vzorce. Njihova pomembna lastnost je možnost združevanja več posameznih vzorcev v t.im. združeni vzorec. V ekoloških raziskavah predstavlja cena laboratorijskega dela največji delež celotnih stroškov. Zato je združevanje vzorcev zelo privlačno, saj pomeni manjše število laboratorjiskih analiz in s tem bistveni prihranek.

Zaradi ekonomskih omejitev nekateri raziskovalci vse dobljene terenske vzorce združijo v en združeni vzorec, ki naj bi bil reprezentativen za študijo. Iz statističnega stališča omogoča tak pristop le oceno za povprečno vrednost, oceno za standardno napako povprečja in s tem za natančnost pa ne. Zato tak pristop ni priporočljiv za večletne ekološke raziskave, saj uporaba statističnih preizkusov ni mogoča.

V članku predstavljamo modifikacijo standardnega dvostopenjskega vzorčenja, kjer v drugi stopnji združujemo vzorce. Ta pristop omogoča ekonomski prihranek, pa tudi izračun natančnosti ocene povprečne vrednosti. Učinkovitost te zasnove je vedno večja kot učinkovitost dvostopenjskega pristopa, zato jo priporočamo pri proučevanju snovnih vzorcev.

Ključne besede: snovni vzorec, združeni vzorec, teorija vzorčenja, dvostopenjsko vzorčenje, dvostopenjsko vzorčenje z združevanjem, učinkovitost zasnove

PREDICTION OF BLOSSOMING OF APPLE TREE (Malus domestica Borkh) BY PHENOLOGICAL MODELS

Lučka KAJFEŽ-BOGATAJ , Klemen BERGANT
 

ABSTRACT

Paper discusses the possibilities for predicting date of blossom of apple tree (Malus domestica Borkh) cv. ‘Bobovec’ in Ljubljana.. The study was conducted at the University of Ljubljana, based on phenological observations made by Hydrometeorological institute of Slovenia during the period from 1967 to 1996. Four types of models are shown. Firstly, the model based on accumulated heat expressed  in degree-days (DD) is presented. Secondly, models based on linear multiple regression methods (including input parameters (a) phenological data of autochtonous plants, (b) timing of earlier phenophases of the same fruit tree and (c) environmental parameters) are compared and discussed. The date of flowering is strongly correlated with the time of earlier phenophases of various species: first leaves unfolding and beginning of flowering. The time for first leaves unfolding of birch (Betula pendula Roth) and  linden (Tilia platyphyllos Scop.) were important for flowering of apple, so were the mean March and April air temperatures. The analysis showed that a complex relationship exists between the timing of phenophase occurrence and environmental conditions.

Key words: agricultural phenology, mathematical models, degree days
 

IZVLEČEK

NAPOVED CVETENJA JABLANE (Malus domestica Borkh) NA OSNOVI FENOLOŠKIH MODELOV

Na osnovi dolgoletnih fenoloških podatkov (obdobje od 1967 do 1996), ki jih zbira Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, so bile proučevane možnosti napovedovanja pojavljanja fenofaze splošnega cvetenja jablane (Malus domestica Borkh) cv. ‘Bobovec’ v Ljubljani za obdobje 1967 - 1996. V delu je podanih več vrst statističnih fenoloških modelov, ki kot neodvisne spremenljivke vključujejo vsoto akumuliranih temperatur zraka od prestopa temperaturnega praga 6°C, predhodni fenološki fazi pri jablani (olistanje in začetek cvetenja), fenološke faze pri drugih rastlinah: olistanje breze (Betula pendula Roth) in lipe (Tilia platyphyllos Scop.) in povprečne mesečne temperature zraka v pomladnih mesecih. Izračune so korelacijske povezave in podani nekateri modeli, ki jih lahko uporabljamo za agrometeorološke napovedi in vrednotenja. Fenološke podatke negojenih rastlin kakor tudi predhodne faze razvoja jablane lahko uporabimo za napovedovanje cvetenja, manj uporabne pa so povprečne mesečne temperature zraka.

Ključne besede: fenologija, matematični modeli, vsote temperatur zraka

INFLUENCE OF DIFFERENT DATA DENSITIES ON THE MAPPING OF AGROCLIMATOLOGICAL PARAMETERS - CASE OF PRECIPITATION

Klemen BERGANT , Lučka KAJFEŽ-BOGATAJ
 

ABSTRACT

Different spatial densities of precipitation data were used to illustrate the influence of data density on spatial information about this parameter. Four maps of long term precipitation data (1961-1990) for Slovenia were produced: on a base of all, half, quarter and eighth of data. Comparing the four maps we can see how we lose the spatial information by decreasing the number of stations. The basic shape of precipitation amount pattern remains the same, but with every reduction of data we lose some details. The ordinary kriging technique was used for spatial interpolation of precipitation data. By using auxiliary variable the precipitation maps could be improved. In our case we used for additional information the elevation data in 1 km grid, due to high correlation between the average annual amount of precipitation and elevation. For spatial interpolation in this case the interpolation technique kriging with external drift was used.

Key words: agroclimatology, data density, precipitation, spatial interpolation, kriging

IZVLEČEK

VPLIV RAZLIČNE GOSTOTE PODATKOV NA KARTIRANJE AGROKLIMATSKIH PARAMETROV -  PRIMER PADAVINE

Različna prostorska gostota padavinskih podatkov je bila uporabljena za prikaz vpliva le-te na prostorsko informacijo o parametru. Na podlogi dolgoletnih povprečij (1961-1990) o količini padavin v Sloveniji smo izdelali štiri karte: na podlagi vseh, na podlagi polovice, na podlagi četrtine in na podlagi osmine podatkov. Ob primerjavi navedenih štirih kart lahko opazimo, kako z zmanjšanjem števila podatkov izgubljamo prostorske informacije o parametru. Osnovna oblika porazdelitve količine padavin sicer še vedno ostaja enaka, vendar pa z vsakim zmanjšanjem števila podatkov izgubimo nekaj podrobnosti. V primeru navedenih štirih kart smo uporabili interpolacijsko tehniko običajni kriging. Z uporabo pomožne spremenljivke lahko karto padavin izboljšamo. Za pomožno spremenljivko smo v našem primeru uporabili nadmorsko višino v kilometrski mreži, saj le ta močno vpliva na povprečno količino padavin na določeni lokaciji. V tem primeru smo uporabili interpolacijsko tehniko kriging z zunanjim vplivom.

Ključne besede: agroklimatologija, gostota podatkov, padavine, prostorska interpolacija, kriging

CONTENT AND COMPOSITION OF PENTOSE IN BUCKWHEAT FLOUR (Fagopyrum esculentum Moench)

Zlata LUTHAR
 

ABSTRACT

The total pentose quantity in buckwheat flour of cvs. Siva, Darja, Petra and Bednja 4n was determined using the volumetric bromide-bromate method. The Molisch test was used to determine the presence of carbohydrates in hydrolysates (72% H2SO4) and, in the same samples,  high-performance  liquid  chromatography  (HPLC) - based  on  ion-exchange chromatography and after-column reaction derivation with copper 2,2’-bicinchoninate and detected by using a UV-VIS spectrophotometer - was used to determine monosaccharides glucose (hexose) and xylose (pentose). We established that the only pentose present in buckwheat flour is xylose, whose content in different analysed cultivars ranged from 5.44 to 6.51%.

Key words: buckwheat, flour, carbohydrate, pentose, xylose, hexose, glucose
 

IZVLEČEK

KOLIČINA IN VRSTA PENTOZ V AJDOVI MOKI (Fagopyrum esculentum Moench)

V ajdovi moki cv. Siva, Darja, Petra in Bednja 4n smo z volumetrijsko bromid-bromatno metodo določili celokupno količino pentoz. V hidrolizatih (72% H2SO4) smo z Molischevim testom določili prisotnost ogljikovih hidratov. Pri istih vzorcih smo s tekočinsko kromatografijo (HPLC), ki je temeljila na ionsko-izmenjevalni kromatografiji s pokolonsko derivatizacijo z bakrovim 2,2'-bicinkoninatom in detekcijo z UV-VIS spektrofotometrom, določili monosaharida glukozo (heksoza) in kot pentozo ksilozo. Ugotovili smo, da je v ajdovi moki kot pentoza prisotna samo ksiloza, katere vrednosti so bile pri analiziranih cv. med 5,44 in 6,51%.

Ključne besede: ajda, moka, ogljikovi hidrati, pentoza, ksiloza, heksoza, glukoza

FORMATION AND STUDY OF COLLECTIONS OF SELECTED ALTERNATIVE CROPS

Anna MICHALOVÁ
 

ABSTRACT

The restoration of smaller farms, are in the Czech Republic formative conditions for the increase of acreage of several field crops which were in past years replaced by crops more suitable for the large-scale crop production. The problems of genetic resources of alternative crops have been studied at the Institute of Crop Production in Prague - Ruzyni since 1993. Non-traditional cereals (hulled wheats - spelt wheat,  einkorn wheat, emmer wheat; naked oat and barley, millet and the minor millets) and the "pseudocereals" (buckwheat, amaranth and quinoa) are collected and studied. Their high nutritional and dietetic values answer the requirements of the food industry and of the consumers.

Key words: gene bank, hulled wheats, millet, amaranth, buckwheat, quinoa.

IZVLEČEK

ZBIRANJE IN RAZISKAVE IZBRANIH ALTERNATIVNIH POLJŠČIN

Ponovno uvajanje majhnih kmetij daje v Češki republiki možnosti za prehod na pridelovanje alternativnih poljščin, ki so bile dolgo zanemarjene, saj jih ni bilo možno pridelovati na velikih posestvih. Inštitut za pridelovanje poljščin v Pragi – Ruzyni od leta 1993 skrbi za genske vire alternativnih poljščin. V delu je opisano zbiranje in osnove raziskav manj običajnih žit (pire in drugih plevnatih pšenic, ovsa in ječmena golca, prosa in drugih prosu podobnih žit) ter nepravih  žit (ajde, amaranta in quinoe). Dobra hranilna vrednost teh poljščin ustreza zahtevam industrije in potrošnikov.

Ključne besede: genska banka, plevnate pšenice, proso, amarant, ajda, quinoa.

VARIABILITY OF SELECTED CHARACTERISTICS IN SETS OF BUCKWHEAT, MILLET AND AMARANTH; SELECTION OF PERSPECTIVE GENOTYPES AND COMPARISON OF THEIR NUTRITIVE VALUE

Anna MICHALOVÁ
 

ABSTRACT

During the past three years, evaluation has been carried out in the sets of buckwheat, millet and amaranth, and  the selected morphologic and phenologic characters, productivity and nutritional value were assesed. The highest variability level at particular varieties within all three crop sets was observed in the yield (coefficient of variation for buckwheat - CV= 37%, millet - CV= 16.3%, amaranth - CV= 32.2%). Other characters under study showed the medium variability level. Within the crop sets under experiment the most productive genotypes were selected for further research and for the utilisation. The nutritional value parameters were divided into four groups: I. Main quality characters (crude protein, oil and starch content), II. Content of essential fatty acids, III. Content of essential amino acids, IV. Content of mineral compounds. The basic differences become evident in the nutritional value of buckwheat, millet and amaranth in the characters of groups I. and II., and as to the content of  essential amino acids. No differences were found in the buckwheat and millet indices of group IV.  (content of mineral compounds).

Key words: buckwheat, millet, amaranth, nutritional value

IZVLEČEK

VARIABILNOST IZBRANIH LASTNOSTI PRI AJDI, PROSU IN AMARANTU; IZBIRA OBETAVNIH GENOTIPOV IN PRIMERJAVA HRANILNE VREDNOSTI

Glede na izbrane morfološke in fenološke lastnosti, ter glede na rodnost in hranilno vrednost so bili izvrednoteni vzorci ajde, prosa in amaranta. Pri proučevanih kultivarjih je bila največja variabilnost glede na rodnost (koeficient variabilnosti pri ajdi 37%, pri prosu 16,3%, in pri amarantu 32,2%).  Najbolj obetavni genotipi so bili izbrani za nadaljnje žlahtnjenje in za pridelovanje. Parametri hranilne vrednosti so bili razporejeni v 4  skupine: I. glavne lastnosti kakovosti (vsebnost surovih beljakovin, olja in škroba), II. vsebnost esencielnih maščobnih kislin, III. vsebnost esencielnih aminokislin, in IV. vsebnost mineralnih snovi. Pri ajdi, prosu in amarantu so bile med vzorci ugotovljene značilne razlike glede na lastnosti I., II. in III. skupine, medtem ko so bile glede na vsebnost proučevanih mineralnih snovi značilne razlike med vzorci ugotovljene samo pri amarantu.

Ključne besede: ajda, proso, amarant, hranilna vrednost

SCREENING OF AROMATIC SECONDARY METABOLITES AND GLYCOALCALOIDS IN TWO PVYNTN - INFECTED POTATO CULTIVARS (Solanum tuberosum L.)

Dea BARIČEVIČ , Breda SIMONOVSKA  , Adolf KRAŠNA  and Alenka ZUPANČIČ
 

ABSTRACT

Secondary metabolites fingerprint screening procedure showed, that potato cultivars ’Saskia’ and ‘Santé’ significantly differed in their respond to PVYNTN virus inoculation/infection of plant material. A typical chemical profile (with characteristic "virus peaks") was observed in virus - sensitive ’Saskia’ but not in virus tolerant ’Santé’ plant extracts. Low temperature stress (4 °C) caused a reduction in growth of both cultivars and typical "low temperature" chromatograms with polar aromatic secondary metabolites. Exogenous abscisic acid (ABA), when applied at low temperature, in both cultivars influenced a further growth decrease, but diminished "low temperature signals" of fingerprint profile. When applied to control plants at 18 °C, ABA lost its growth inhibitory effect, although fingerprint "ABA signal" was clearly visible. Results of TLC semiquantitive determination of potato glycoalkaloids show, that a-chaconin may vary depending on temperature stress or ABA spraying of plant material. Cv. ’Saskia’ responds to low temperature with significantly raise of a-chaconin content in plant tissue (32.0 mg/100g fresh weight, fw) when compared with samples grown at normal temperature (17.0 mg/100g fw). PVYNTN infection did not affect the contents of a-chaconin (19.0 mg/100 g fw) in leaves of cv.’Saskia’, when compared with noninfected samples (17.0 mg/100 g fw). The content of a-solanin in leaves extracts was generally low (in case of virus infected material under the detection limit of 7.5 mg/100g fw). Results of the study indicate that, from a biochemical point of view, infection with PVYNTN virus can be considered as a specific stress reaction of virus - sensitive cultivars.

Keywords: potato, virus, aromatic secondary metabolites, glycoalkaloids, PVYNTN, stress
 

IZVLEČEK

PROUČEVANJE VSEBNOSTI AROMATSKIH SEKUNDARNIH METABOLITOV IN GLIKOALKALOIDOV V DVEH S PVYNTN VIRUSOM OKUŽENIMA KULTIVARJEMA KROMPIRJA (Solanum tuberosum L.)

Preiskovanje sekundarnih metabolitov v rastlinskih vzorcih z metodo prstnega odtisa ("fingerprint") je pokazalo, da se kultivarja krompirja ‘Saskia’ in ‘Santé’ statistično značilno razlikujeta v odzivu na inokulacijo/infekcijo z virusom PVYNTN. Pri kultivarju ‘Saskia’, ki je občutljiv na viruse, smo opazili tipičen kemijski profil (z značilnimi "virus" vrhovi), pri tolerantnem kultivarju (‘Santé’), pa tovrstnega kromatografskega odziva nismo zaznali. Nizko- temperaturni stres (4 °C) je zaustavil rast pri obeh kultivarjih in povzročil pri vzorcih značilen "nizkotemperaturni" kromatogram s polarnimi aromatskimi sekundarnimi metaboliti. Abscisna kislina (ABA) dodana rastlinam, ki so rasle pri nizki temperaturi, je povzročila pri obeh kultivarjih še nadaljnje zmanjšanje rasti, hkrati pa je vplivala na zmanjšanje "nizko temperaturnih signalov" fingerprint kromatograma. V primeru, da je bila ABA dodana kontrolnim rastlinam rastočim pri 18 °C, ni bilo opaziti inhibitornega učinka ABA na rast rastlin, čeprav je bil "ABA signal" še vedno dobro viden. Rezultati pol-kvantitativnega TLC določanja glikoalkaloidov v krompirju kažejo, da se vsebnost a-hakonina v rastlinskih vzorcih lahko spreminja v odvisnosti od temperaturnega stresa ali od dodajanja ABA rastlinskemu materialu. Cv. ‘Saskia’se na rast pri nizki temperaturi odziva s statistično značilno povečano vsebnostjo a- hakonina v rastlinskem tkivu (32,0 mg/100g sveže mase) glede na vzorce gojene pri normalni temperaturi (17,0 mg/100 g sveže mase). Infekcija/inokulacija z virusom PVYNTN ne vpliva na vsebnost a- hakonina (19,0 mg/100 g sveže mase) v listih cv. ‘Saskia’, če jo primerjamo z vsebnostjo a- hakonina v neokuženih vzorcih (17,0 mg/100 g sveže mase). Vsebnost a-solanina v izvlečkih listov je bila v splošnem nizka (v primeru okuženih listov pod mejo detekcije, t.j. pri 7,5 mg/100 g sveže mase). Rezultati raziskave kažejo, da lahko infekcijo z virusom PVYNTN z biokemičnega vidika obravnavamo kot specifično stresno reakcijo na virus občutljivih kultivarjev.

Ključne besede: krompir, virus, aromatski sekundarni metaboliti, glikoalkaloidi, PVYNTN, stres

EFFECTS OF SEEDING RATE AND TIME OF CUT ON THE YIELD  AND QUALITY OF SUDANGRASS (Sorghum sudanense (Piper) Stapf.)

Branko KRAMBERGER , Anastazija GSELMAN
 

ABSTRACT

In the years 1996 and 1997 the effects of two seeding rates (25 and 55 kg ha-1) and stage of growth (harvest at stem elongation stage at the heights of 50 cm, 100 cm, 150 cm, and harvest at early heading) on the yield of sudangrass (Sorghum sudanense (Piper) Stapf., cultivar Srem) were investigated  in field experiment on brown soil near Maribor. The lowest annual dry matter (DM) yield, i. e. 3.31 t ha-1 was obtained in 1996 at seeding rate of 25 kg ha-1 and harvest of 50 cm high plants (3 cuts), whereas the highest DM yield, i. e.16.23 t ha-1 was achieved in 1997 at seeding rate of 55 kg ha-1 and harvest at early heading (2 cuts). The higher seeding rate and delayed harvest resulted in the decrease of the crude protein content in DM. 'In vitro' digestibility of organic matter was higher than 60% only at harvest of plants at 50 cm height.

Key words: crude protein, digestibility, cutting frequency, seeding rate, sudangrass, yield.
 
 

IZVLEČEK

VPLIV KOLIČINE SEMENA ZA SETEV IN ČASA KOŠNJE NA PRIDELEK IN KAKOVOST SUDANSKE TRAVE (Sorghum sudanense (Piper) Stapf.)

V letih 1996 in 1997 je bil v poljskih poskusih na rjavih tleh v bližini Maribora proučevan vpliv količine semena za setev (25 in 55 kg ha-1 ) in časa košnje (v stadiju bilčenja  pri višini rastlin 50 cm, 100 cm, 150 cm in ob začetku latenja) na pridelek in kakovost sudanske trave (Sorghum sudanense (Piper) Stapf.), sorte Srem. Najmanjši skupni letni pridelek 3.31 t ha-1 suhe snovi (s.s.) je bil dosežen v letu 1996 pri odmerku 25 kg semena ha-1 in pri spravilu, ko so rastline dosegle 50 cm višine (3 košnje). Največji pridelek 16.23 t ha-1 s.s. pa je bil dosežen v letu 1997 pri odmerku 55 kg semena ha-1 in spravilu ob začetku latenja (2 košnji). Vsebnost surovih beljakovin v pridelku je bila nižja pri večjem odmerku setve in če je bil posevek ob košnji nižji.

Ključne  besede: količina semena, pogostnost košnje, prebavljivost,  pridelek, sudanska trava, vsebnost beljakovin.

SYMBIOTIC EFFICIENCY AND STORAGE STABILITY OF MOLASSES BASED LIQUID INOCULANT FORMULATIONS FOR SOYBEAN (Glycine max L., Merr.)

Janez I. HACIN ,  Jože SPANRING

ABSTRACT

Three liquid inoculant formulations (broth culture mixed with molasses, perlite or vermiculite) were tested for the survival of rhizobia on seeds and early nodulation in the field. Two inoculant formulations were used to evaluate the response to inoculation of eleven soybean cultivars in the field.

Good survival of rhizobia was observed in broth stored at room temperature (20 - 25o C) over 27 weeks. Initial population of 109 rhizobia/ml declined to 108 rhizobia/ml, as determined by plate counts and MPN assays. Broth inoculant applied to seed with molasses as a sticker, was superior to vermiculite or perlite supplemented inoculant, with respect to survival of rhizobia on seed, whereas perlite supplemented inoculant was the most effective with regard to early nodulation. Agronomically acceptable numbers  of viable rhizobia (104 to 106 CFU per seed) were maintained on inoculated seed stored for 4 weeks at room temperature. In 11 soybean cultivars a 119 to 193 % increase in seed yield was observed as a result of inoculation. Although the highest response to inoculation was recorded in cultivars with lowest yield, when uninoculated, this did not compensate for lower response of cultivars with high yield potential. Total plant N analysis indicated that, even at moderate grain yield (about 2400 kg/ha), well nodulated soybean crop fixed about 240 kg N/ha, of which about 170 kg N/ha may be returned to soil with plant residues.

Key words: Bradyrhizobium japonicum/Glycine max symbiosis, nodulation, nitrogen fixation, yield, cultivar differences.

IZVLEČEK

SIMBIOTSKA UČINKOVITOST IN SKLADIŠČNA OBSTOJNOST TEKOČIH OBLIK CEPIVA ZA SOJO, PRIPRAVLJENIH Z MELASO

Za tri tekoče oblike cepiva za sojo, pripravljene iz bakterij  Bradyrhizobium japonicum (tekoča kultura bakterij obogatena: 1) s sladkorno melaso, 2) z melaso in vermikulitom, ter 3) z melaso in perlitom) smo ugotavljali skladiščno obstojnost in simbiotsko učinkovitost na osnovi zgodnjih nodulacijskih karakteristik na posevku soje na polju. S cepivom smo inokulirali seme soje, vzorce inokuliranega semena in izhodiščne tekoče kulture pa hranili pri sobni temperaturi (20 do 25°C).

V tekoči kulturi hranjeni pri sobni temperaturi  se je začetna populacija  109  rizobijev/ml  po 27 tednih zmanjšala na 108  rizobijev/ml. Po preživljivosti rizobijev na semenu je bila najboljša tekoča kultura obogatena z melaso, po zgodnjih nodulacijskih lastnostih pa tekoča kultura obogatena z melaso in perlitom. Agronomsko sprejemljiva populacija (104 do 106  rizobijev/seme) se je obdržala na hranjenem semenu 4 tedne.

Vpliv inokulacije s tekočim cepivom na pridelek zrnja smo preverjali pri 11  kultivarjih soje, kjer je inokulacija povečala pridelek za 119 do 193 % glede na neinokulirano kontrolo. Večji odziv na inokulacijo pri kultivarjih z manjšim potencialom za pridelek ni nadomestil manjšega odziva kultivarjev z večjim potencialom za pridelek. Analize skupnega dušika v rastlinah kažejo, da dobro noduliran posevek soje pri zmernem pridelku zrnja (okoli 2400 kg/ha) fiksira približno 240 kg N/ha, od te količine pa je mogoče z rastlinskimi ostanki vnesti  v tla približno 170 kg N/ha.

Ključne besede: simbioza Bradyrhizobium japonicum/Glycine max, nodulacija, fiksacija dušika, pridelek, razlike med kultivarji.

HYDROPONIC  GROWING OF LETTUCE (Lactuca sativa L.) USING  A  THIN LAYER SYSTEM WITH DIFFERENT SUBSTRATES

Jože OSVALD , Mirjam GANTAR , Nino PETROVIČ
 

ABSTRACT

In the experiment, which took place on the experimental field of the  Bio-technical  Faculty  in Ljubljana from the end of  September 1992 until  February 1993,  we have compared the hydroponic  growing  of lettuce  (cv. 'Lusiana') on four different  substrates  (vermicu-lite, rockwool - 'Agrotervol', compost, and a mixture of compost  and peat)  with classic growing in soil. The highest  average  weight (139.9 g/plant) was measured in the mixture of  compost and peat. The average  weight  in the compost  was 129.3 g/plant, in soil 95.0 g/plant,  in rockwool 72.1 g/plant  and  in  vermiculite  64.4 g/plant.  Plants  grown in vermiculite and rockwool had a much greater  weight  on the upper side of the parcel - at  the  place where  we had been adding nutrient solution - compared  with  the lower  side  of the parcel. Measurement of nitrate on  the  upper side of the parcel registers a higher contain of nitrate in  leaves than in substrates. The highest average nitrate content was  measured in  plants grown in soil, while the lowest average content was recorded in plants  grown in rockwool and in the mixture of compost and peat.

IZVLEČEK

HIDROPONSKO GOJENJE SOLATE (Lactuca sativa L.) PO SISTEMU  TANKIH
PLASTI NA RAZLIČNIH SUBSTRATIH

V poskusu, ki je potekal na poskusnem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani konec septembra 1992 in do sredine februarja 1993, smo primerjali hidroponsko gojenje solate (cv. ‘Lusiana’) na štirih različnih substratih (vermikulit, kamena volna ‘Agrotervol’, kompost mešanica komposta in šote) in klasično gojenje v zemlji. Največjo povprečno težo (139,9 g/rastlino) smo stehtali v mešanici komposta in šote. V kompostu je povprečna teža znašala 129,3 g/rastlino, klasično v zemlji 95,0 g/rastlino, v kameni volni 72,1 g/rastlino in v vermikulitu 64,4 g/rastlino. Rastline, ki so rastle v vermikulitu in kameni volni so imele veliko večjo težo na zgornjem nivoju parcelic, tam, kjer smo dodajali hranilno raztopino v primerjavi s spodnjim nivojem parcelic. Pri merjenju nitratov smo na zgornjem nivoju parcelic izmerili večjo vsebnost nitratov v rastlinah in manjšo vsebnost nitratov v substratih. Največjo povprečno vrednost nitratov smo ugotovili v rastlinah, ki so rastle v zemlji, najmanjši povprečni vrednosti nitratov pa v rastlinah, ki so rastle v kameni volni in mešanici komposta in šote.

HYDROPONIC LETTUCE PRODUCTION (Lactuca sativa L.) ON TERRACES IN ROCKWOOL

Jože OSVALD , Jernej DEMŠAR , Nino PETROVIČ
 

ABSTRACT

This experiment was performed in order to test the function of a terraced hydroponic system where rockwool was used as a substrate. The experiment was carried out in a greenhouse on the laboratory field of the Biotechnical Faculty in Ljubljana from 30. 4. 1997 till 2. 6. 1997. Growth of lettuce cv.‘Vanity’ was observed in the tested system. The highest average weight (855 g/plant) was measured on the top positioned terrace of the system and the lowest (400 g/plant) average weight at the bottom positioned terrace. On the entire production area (10.8 m2), 81.84 kg of lettuce was produced, which is 7.6 kg/m2. The advantage of the system, as our experiment proved, lies in higher production facilities per square meter. The system is also suitable for growing other plants of small height. As a disadvantage, we can mention the price of the installation and the irregular shapes of the lettuce heads.

Key words: vegetable growing, lettuce, Lactuca sativa, hydroponics, hydroponics system, terrace growing

IZVLEČEK

HIDROPONSKO GOJENJE SOLATE (Lactuca sativa L.) NA TERASAH V KAMENI VOLNI

V nalogi smo preizkusili delovanje terasastega hidroponskega sistema, v katerem je bil kot substrat uporabljena kamena volna. Poskus je bil opravljen v rastlinjaku laboratorijskega polja Biotehniške fakultete v Ljubljani v času od 30. 4. 1997 do 2. 6. 1997. V testiranem sistemu smo preskusili rast solate sorte ‘Vanity’. Največjo povprečno težo (855 g/rastlino) smo namerili na najvišji terasi sistema, najnižjo (400 g/rastlino) pa na najnižji terasi. Na celotni površini (10,8 m2) smo pridelali 81,84 kg solate, kar znaša 7,6 kg/m2. Prednost sistema, ki se je pokazala z izvedbo poskusa, je predvsem v zelo velikem pridelku solate na kvadratni meter površine. V sistemu bi bilo možno gojiti tudi ostale nizko rastoče vrste rastlin. Kot slabost načina gojenja rastlin na terasah, lahko izpostavimo drago postavitev sistema in nepravilno oblikovane glave pri solati.

Ključne besede: vrtnarstvo, solata, Lactuca sativa, hidroponika, hidroponski sistemi, terasasto gojenje

LOCAL HEATING IN THE GROWING OF WINTER VEGETABLES

Jože OSVALD , Avgust VRŠČAJ

ABSTRACT

The experiment deals with the comparison of different microclimates and the growth development of lettuce (cv.’Donia’ and cv. ‘Aprilia’), spinach (cv.’Matador’) and corn salad (cv. ‘Holandski’) in two tunnels with different local heating (tunnel A - the heating pipes were placed 20 cm deep in the soil, tunnel C - the heating pipes were placed on the surface of the soil, between rows) and in an unheated tunnel (B). The trial took place on the experimental field of the Biotehnical Faculty in Ljubljana from Dec. 1992 to Mar. 1993. With the lowest air temperature (20 cm above the soil) -6.5 °C, the air temperature in C was -2.5 °C,  in A -4.5 °C, and in B -6.8 °C, the temperature of the soil at a depth of 5 cm was 8.5 °C in A, 1 °C in B, and 3 °C in C. The entering temperature of the heating water was between 24 ° and 27.5 °C; the thermal - current from the surface of the heating pipes into their surrounding was 54 W/m2 in A and C 38 W/m2 of soil surface. The analyses of growing and yield show that the heaviest and most developed vegetables were in A and the least developed in B. All the vegetables had a long growing period because of the low morning and night air temperatures in the tunnels. This fact proves that none of the experimented forms of local heating is adequate as independent heating for growing winter vegetables. These experimental forms can be used only as supplementary heating.

Key words: vegetables, local heating, tunnels, microclimate
 

IZVLEČEK

LOKALNO OGREVANJE PRI GOJENJU ZIMSKE ZELENJAVE

Poskus proučevanja in primerjave mikroklime ter razvoja in rasti solate (cv.’Donia’ in cv. ‘Aprilia’), špinače (cv.’Matador’) in motovilca (cv. ‘Holandski’) v dveh tunelih z lokalnim ogrevanjem (tunel A - ogrevalne cevi položene 20 cm globoko v tleh, tunel C - ogrevalne cevi položene po površini tal med vrstami) in v neogrevanem tunelu (B) je bil opravljen na poskusnem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani v obdobju dec. 1992 - mar. 1993. Pri najnižji zunanji temperaturi zraka (20 cm nad tlemi) -6,5 °C, je bila temperatura zraka v C -2,5 °C, v A -4,5 °C, v B -6,5 °C, temperatura tal v globini 5 cm v A 8,5 °C, v B 1 °C, v C 3 °C. Vhodna temperatura ogrevalne vode je bila med 24 ° in 27,5 °C. Pri tem je bil toplotni tok od površine ogrevalnih cevi v njihovo okolico v A 54 W/m2, v C pa 38 W/m2 površine tal. Analiza hitrosti rasti in pridelka gojenih zelenjadnic kaže, da so bile v povprečju najtežje ter najbolj razvite v A, najlažje in najmanj razvite pa v B. Vse zelenjadnice so potrebovale dolg čas od sajenja oziroma sejanja do tehnološke zrelosti zaradi nizkih temperatur zraka v tunelih v nočnih in jutranjih urah. Zaradi tega nobena od proučevanih oblik lokalnega ogrevanja ni primerna kot samostojno ogrevanje pri gojenju zimske zelenjave, temveč le kot dopolnilo.

Ključne besede: zelenjadnice, lokalno ogrevanje, tuneli, mikroklima

GRAPEVINE VARIETY IDENTIFICATION BY MEANS OF AMPELOGRAPHIC AND PHYLLOMETRIC DESCRIPTORS

Irma TOMAŽIČ , Zora KOROŠEC-KORUZA
 

ABSTRACT

Nine local vinifera grapevine cultivars from ampelographic collection in Brda were studied according to the O. I. V. descriptors and phyllometry. Levels of similarity, possible homonyms and synonyms in ordering the cultivars have been analyzed using cluster analysis. All cultivars can be divided into two groups. In the first group there are cultivars: 'Zelenka', 'Verduc', 'Glera' and 'Pikolit'; and in the second there are: 'Tržarka', 'Cencukna', 'Markaduška', 'Sušc' and 'Pika'. Small differences between the cultivars 'Zelenka', 'Glera' and 'Pikolit' and cultivars 'Sušc' and 'Pika' were recorded.

Key words: viticulture, grapevine, Vitis vinifera, old cultivars, ampelographical characterization, cluster analysis.
 

IZVLEČEK

LOČEVANJE SORT VINSKE TRTE S POMOČJO AMPELOGRAFSKIH IN FILOMETRIJSKIH LASTNOSTI

S pomočjo O. I. V. deskriptorjev in filometrije smo ugotavljali medsebojno podobnost devetih lokalnih kultivarjev žlahtne vinske trte iz ampelografske kolekcije v Brdih. Analiza je bila opravljena z metodo razvrščanja v skupine. Kultivarje lahko razdelimo v dve skupini. V prvo skupino spadajo kultivarji 'Zelenka', 'Verduc', 'Glera' in 'Pikolit'; v drugo pa: 'Tržarka', 'Cencukna', 'Markaduška', 'Sušc' in 'Pika'. Velika podobnost je bila ugotovljena med kultivarji 'Zelenk', 'Glera' in 'Pikolit' ter kultivarjema 'Sušc' in 'Pika'.

Ključne besede: vinogradništvo, vinska trta, Vitis vinifera, stare sorte, ampelografske značilnosti, razvrščanje v skupine.

SPREMLJANJE RASTI IN RAZVOJA CEPLJENK VINSKE TRTE (Vitis sp.) V PRVEM LETU PO CEPLJENJU

Drago TOZAN , Zora KOROŠEC-KORUZA, Irma TOMAŽIČ
 

IZVLEČEK

V trsnici v Vrhpolju smo v letih 1995-96 s cepilnim poskusom proučevali vpliv podlage na maso in število korenin in maso mladic cepljenke v prvem letu po cepljenu. Na 4 podlage ('Kober 5 BB', 'SO 4', '420 A', 'Paulsen 1103') smo cepili dva kultivarja Vitis vinifera cvs. 'Merlot' in 'Laški rizling'. Ponovitve so bili 4 časovno različni izkopi, 13. junija, 4. julija, 1. avgusta in 6. decembra. V prvih mesecih rasti je cepič močno vplival na biometrične parametre, ob zadnjem izkopu pa ne. Siljenke 'Laškega rizlinga' so dale v povprečju boljše rezultate kot siljenke 'Merlota'. Siljenke na podlagi 'Paulsen 1103' so pozno koreninile, vendar so zgodaj odganjale. V jeseni so imele te siljenke največjo povprečno maso korenin in mladic. Na podlagi '420 A' so zelo pozno odgnale korenine in mladica, veliko siljenk je propadlo. Siljenke na podlagi 'SO 4' so se optimalno razvijale. Na podlagi 'Kober 5 BB' smo ob zadnjem izkopu dobili slabe povprečne parametre in v vsej rastni dobi se je zelo poznal vpliv kultivarja.

Gesla: Vinska trta, trsnice, cepljenje, cepiči, podlaga, rast in razvoj
 

ABSTRACT

MONITORING OF THE GRAPEVINE (Vitis sp.) GRAFTS DEVELOPMENT FIRST YEAR AFTER GRAFTING

In 1995-96 the grapevine grafting experiment was set up in Vrhpolje nursery to see the influence of both the rootstock and the scion upon the weight and the number of roots/graft as well as upon the weight of the one-year shoots/plant. 2 vinifera cvs. 'Merlot' and 'Laški rizling' were grafted onto 4 rootstocks ('Kober 5 BB', 'SO 4', '420 A', 'Paulsen 1103'). The repetitions were 4 different dates of the rooting out the grafts, June 13th, July 4th, August 1st, and December 6th. In first months the  influence of the scion upon the grafts was significant, but not at the last date of the rooting out. In average cv. 'Laški rizling' gave better results as cv. 'Merlot'. The grafts on 'Paulsen 1103' rooted late, but burst very soon. At the last measerments those grafts gave the highest average roots and shoots weight/plant. The vines on '420 A' rooted and started to grow very late, many of grafts died. The grafts on 'SO 4' had the optimal rooting and growing dynamic. The grafts on 'Kober 5 BB' gave low average data at the last rooting out, the influence of the scion upon the graft development during the whole growth was significant.

Key words: Grapevine, nursery, grafting, grafts, rootstock,  growth development

VKLJUČEVANJE ČLANKOV IZ ZBORNIKA BIOTEHNIŠKE FAKULTETE - KMETIJSTVO V PODATKOVNE ZBIRKE AGRICOLA, AGRIS IN CAB TER NJIHOVO PREKRIVANJE

Karmen STOPAR , Teja KOLER-POVH , Jana BRADAČ , Franci KRAMARIČ
 

IZVLEČEK

Prispevek analizira prekrivanje treh najpomembnejših bibliografskih podatkovnih zbirk za področja biotehnike AGRICOLA, AGRIS in CAB in pojavnost člankov iz Zbornika Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani - Kmetijstvo (ZbBF) v teh zbirkah. Rezultati so pokazali, da se veliko revij pojavlja hkrati v dveh ali vseh treh zbirkah. Od 1.736 revij v zbirki AGRICOLA, 3.954 v AGRIS-u in 5.800 v CAB-u, jih je 736 vključenih v vse tri zbirke. Velik je delež revij z majhnim številom vključenih člankov, zato je dejansko prekrivanje zbirk verjetno nekoliko manjše od prikazanega. V preiskovanem obdobju so zbirke v povprečju vključevale sledeče število člankov na revijo: AGRICOLA 63, AGRIS 44 in CAB 38. V obdobju od leta 1987 do 1996 je bilo vključenih v AGRIS 314 člankov, v CAB 326, AGRICOLA pa člankov iz ZbBF ni vključevala.

Ključne besede: bibliografske zbirke, AGRICOLA, AGRIS, CAB, prekrivanje zbirk, revije, Zbornik biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
 

 ABSTRACT

INCLUSION OF ARTICLES FROM PERIODICAL RESEARCH REPORTS - BIOTECHNICAL FACULTY UNIVERSITY OF LJUBLJANA - AGRICULTURAL ISSUE IN THE BIBLIOGRAPHICAL DATABASES AGRICOLA, AGRIS, CAB AND THEIR OVERLAPPING
 

There are three major international bibliografical databases for agricultural literature: AGRICOLA, AGRIS and CAB. The objective of this paper is to illustrate the overlapping between individual databases and the inclusion of articles from the periodical Research Reports Biotechnical Faculty of the University of Ljubljana - Agricultural issue = Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani - Kmetijstvo. The results have shown that many journals appear in two or three databases at the same time. In the investigation period all three databases mentioned above included 736 journals. Some journals do not cover all the articles as their choice is mostly selective. The actual overlapping of databases may be somewhat lower than shown above. In the two year period (1995 and 1996) the following number of articles per review had been included on the average: AGRICOLA 63, AGRIS 44 and CAB 38.  In the ten year period (1987-1996), from all the articles of Research Reports Biotechnical Faculty of the University in Ljubljana - Agricultural issue, the following number of articles have been included in databases:  AGRIS 314 and CAB 326.

Key words: databases, AGRICOLA, AGRIS, CAB, overlapping, periodicals, Research Reports, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana