Ob 70-letnici dolgoletnega urednika Zbornika zaslužnega prof. akad. dddr. Jožeta Mačka
Letos praznuje 70 let zaslužni prof. akad. dddr. Jože Maček, dolgoletni glavni in odgovorni urednik ter sodelavec Zbornika Biotehniške fakultete, ki mu je posvečena ta številka.
Biografija in pedagoško delo
Zaslužni prof. akad. dddr. Jože Maček se je rodil 28. oktobra 1929 v Oleščah (Sv. Petru) pri Laškem. Diplomiral je leta 1959 na Agronomskem oddelku Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo in leta 1968 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktorat iz agronomskih znanosti je dosegel v Bonnu leta 1964, doktorat ekonomskih znanosti v Beogradu leta 1976 in doktorat iz zgodovinskih znanosti v Ljubljani leta 1990. Od 1959 je bil asistent, od 1966 vnaprej habilitirani docent, od 1969 docent, od 1972 izredni profesor za varstvo rastlin, od 1975 redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarmacijo na Agronomskem oz. Gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Izredni član SAZU je postal 18. maja 1989, redni član pa 6. junija 1995. Od leta 1996 je tajnik naravoslovnega razreda in član predsedstva SAZU. Leta 1998 je postal dopisni član Hrvatske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, dopisni član Nemške fitomedicinske družbe (Deutsche Phytomedizinische Gesellschaft) v Bonnu. Je tudi redni član Mediteranske fitopatološke unije (Mediterranean Phytopathological Union) v Rimu oz. Atenah in za en mandat član njenega predsedstva.
Akad. prof. dddr. Jože Maček je nastopil svojo pedagoško pot kot asistent takoj po prvi diplomi na tedanjem Agronomskem oddelku Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo in jo nadaljeval na kasnejšem Agronomskem oddelku oz. VTOZD-u za agronomijo Biotehniške fakultete, ter jo po 38 letih zaključil na sedanjem Oddelku za agronomijo iste fakultete. Tudi na dodiplomskem študiju na sedanjem Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete je poučeval 33 let.
Med svojim učiteljskim delovanjem je predaval tri predmete na dodiplomskem študiju: fitopatologijo, fitofarmacijo in gozdno fitopatologijo in sicer prva dva predmeta vsem študentom visokošolskega študija (zdaj univerzitetnega) na Oddelku za agronomijo, tretjega pa na Oddelku za gozdarstvo. Prestrukturiral in posodobil je kompleks fitomedicinskih predmetov. Bil je mentor več kot sto diplomantom visokega univerzitetnega študija ter višješolskega študija. Več diplomantov je pod njegovim mentorstvom prejelo Prešernove nagrade. V obdobju 1984-1994 je objavil 4 univerzitetne učbenike: 3 iz posebne fitopatologije od katerih je Posebna patologija poljščin izšla že v tretji izdaji, Posebna patologija vrtnin v dveh izdajah in Posebna fitopatologija sadnega drevja in vinske trte, v dveh izdajah. Objavil je tudi učbenik iz Gozdne fitopatologije. V soavtorstvu je izdelal priročnik Kemična sredstva za varstvo rastlin in sicer l. 1980 na 305 straneh, leta 1990 pa v novi izdaji pa na 505 straneh. Objavil je tudi knjigo o boleznih poljščin (leta 1991, 267 str.), v soavtorstvu knjigo Tehnike nanašanja pesticidov (1990, 319 str.) in več drugih samostojnih publikacij.
Vsa navedena dela so nepogrešljivi učbeniki za študij na dodiplomskem študiju, ne manjkajo pa tudi na policah strokovno usmerjenih knjižnic in posameznikov širom po Sloveniji.
Od osnovanja podiplomskega študija na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete je bil vključen tudi v organiziranje in izvedbo le-tega, in kjer je sodeloval kot predavatelj. Bil je mentor magistrandom in doktorandom. Predaval je tudi na magistrskih študijih na drugih domačih fakultetah pa tudi v tujini.
Raziskovalno in strokovno delo
Znanstvena in strokovna dejavnost prof. Mačka se kaže v njegovi izjemni širini, ki izhaja iz njegove široke izobrazbe in razgledanosti. Še posebno pritegne njegov kritični pristop, k reševanju zastavljenih ciljev, odprtih vprašanj vedno ob globokem spoštovanju tudi idej drugih in njihovih predlogov. Ustrezno njegovi široki usmeritvi se je skoraj 40 let ukvarjal s patološko fiziologijo gliv, patogeno mikofloro, s sestavo in razširjenostjo listnih zavrtačev, z vplivom herbicidov na občutljivost rastlin proti parazitom in na talne mikroorganizme, s kontaminacijo tal in kmetijskih pridelkov s fitofarmacevtskimi sredstvi, z vplivom industrijskih ekshalacij na kmetijske rastline, z ekonomskimi vprašanji varstva rastlin ter z agrarno zgodovinskimi temami.
Iz navedenih področij je objavil prek 130 znanstvenih razprav v domačem in tujem periodičnem tisku. Iz področja fitopatologije je opisal pri nas na novo ugotovljene parazitske glive: Peronospora cerinthe, Puccinia pelargonii-zonalis, Phyllactinia roboris, Microsphaera hypophylla, Scirrhia pini in številne druge.
V smeri patološke fiziologije je raziskoval slabo obdelano problematiko primarnega in sekundarnega parazitizma pri glivah s čimer je zbudil pozornost v tujini. Dokazal je, da so nekatere glive (Phyllosticta spp., Alternaria spp. idr.) nedvoumno sekundarni paraziti. Preučeval je tudi razvojne kroge več parazitskih gliv.
Na področju entomologije je kot prvi v Sloveniji preučeval hiponomološko favno (favno listnih zavrtačev). Ugotovil je več sto za Slovenijo, za prejšnjo državo in za jugovzhodno Evropo novih vrst in precejšnje število doslej neznanih gostiteljskih rastlin in je o tej favni objavil 25 del, v tisku pa je o tem posebna monografija.
Na področju fitofarmacije je preučeval stimulacijo rži s hormonskimi herbicidi za okužbo z rženim rožičkom (Claviceps purpurea), ter kasneje intenzivno vpliv raznih skupin herbicidov, zlasti najnovejših sulfonilsečninskih, na talne (tudi parazitske) mikroorganizme. Skoraj dvajset let je preučeval kontaminacijo rastlin in tal z ostanki fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji in ugotovil sorazmerno skromno obremenitev z njimi tako rastlin (pridelkov) kot tal v Sloveniji.
Na področju varstva okolja je preučeval poškodbe, ki jih povzročajo industrijske ekshalacije in njihov obseg na kmetijskih in samoniklih rastlinah v Sloveniji. Ugotovil je poškodbe na nekaterih vrstah, ki dotlej znanstveno niso bile opisane kot občutljive.
Na področju ekonomike varstva rastlin je za dve obdobji opravil oceno gospodarskih škod od rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov za Slovenijo in prejšnjo državo in ugotovil da kljub fitomedicinskim ukrepom znašajo te še vedno približno 35 odstotkov hipotetičnega pridelka. Je eden redkih strokovnjakov v Evropi, ki se je lotil te tematike.
S področja agrarne in gozdne zgodovine je objavil vrsto publikacij v katerih se prepletajo dognanja naravoslovnih, tehniških in ekonomskih znanosti. Obdelal je gozdno gospodarstvo na številnih državnih gospoščinah proti koncu 18. stoletja in razmerja med kmetijstvom in gozdarstvom v zgodovinski retrospektivi. Monografsko pa je obdelal inštrukcijo za gospodarjenje na državnih gospoščinah iz l. 1788, reluicijo tlake kot najtežje fevdalne obveznosti podložnikov v stoletju pred zemljiško odvezo, vpliv (tehničnih in duhovnih) dosežkov agrarnega prevrata na rastlinsko proizvodnjo v Sloveniji v obdobju 1848-1939 ter izdelal statistiko rastlinske proizvodnje za naše sedanje državno ozemlje za obdobje 1868-1939.
Prispevek akad. prof. dddr. Jožeta Mačka k publicistični dejavnosti
Čeprav je že zgoraj omenjena tematika, ki jo je prof. Maček obravnaval v nekaterih svojih delih, dokaj obsežna pa je treba njegov prispevek k publicistični dejavnosti še posebej izpostaviti. Njegov prispevek k obogatitvi fitomedicinskega slovstva je zaradi obsežnosti, tudi interdisciplinarnosti, težko izmerljiv: Samostojnih publikacij je objavil 15, od tega 5 znanstvenih, 4 učbenike (delno v več izdajah) in 6 strokovnih. Znanstvenih in strokovnih razprav ter člankov je v tujih in domačih revijah objavil nad 350, raznih krajših strokovnih in poljudnoznanstvenih sestavkov pa nad 3.000. Izdelal je veliko raziskovalnih poročil in ekspertiz. Iz nemščine in angleščine je prevedel nad 20 knjig in veliko krajših sestavkov. Menimo, da je najuspešnejši prevajalec strokovne literature iz biotehniških strok pri nas. Dolga leta je referiral o bioloških in fitopatoloških znanstvenih razpravah iz slovanskih in drugih jezikov v Berichte über wissenschaftliche Biologie, pri znani Springerjevi založbi. Bil je 25 let glavni in odgovorni urednik Zbornika Biotehniške fakultete in 10 let sourednik poljudno strokovne revije Naš vrt. Bil je oz. je član uredniških odborov 4 tujih in več domačih znanstvenih in strokovnih revij ter doslej tudi urednik vseh Zbornikov, ki izidejo iz Slovenskih posvetovanj iz varstva rastlin. Pomemben je še prispevek prof. Mačka k obogatitvi fitomedicinske in biotehniške terminologije nasploh.
Še bi lahko pregledovali profesorjeva objavljena in neobjavljena dela ter nizali podatke o še drugih njegovih napisanih in nenapisanih aktivnostih in prispevkih Ljubljanski univerzi, in znanosti nasploh.
Spoštovani profesor za vse se vam zahvaljujemo in vam voščimo vse najboljše ob vašem jubileju.
Sodelavci
SLOVENIAN INFORMATION SYSTEM FOR PLANT PROTECTION (FITO-INFO)
Danica DOLNIČAR , Stanislav GOMBOC , Aleksandra KRUMPAK, Lea MILEVOJ, Gregor UREK , Margareta VRTAČNIK, Franci CELAR, Alenka MUNDA, Aleš PAJMON, Marta ŠABEC - PARADIŽ, Helena WEILGUNY, Metka ŽERJAV
ABSTRACT
In 1997 we started developing the national information system for plant protection, shorter as FITO-INFO. Design of the system model is a subject of a three-year research project, which has been financed jointly by the Ministry of Science and Technology and The Ministry of Agriculture, Forestry and Food. The following three institutions take part in the project: Biotechnical Faculty, Agronomy Department; Faculty of Natural Sciences and Engineering, Department of Chemical Education and Informatics; and Agricultural Institute of Slovenia. The system is made of interconnected modules, which consist of sub-units: organisms (taxonomy, descriptions, photos), pesticides (formulations, toxicology) and legislation. Various segments of the system are connected by hypertext via key parameters (crops, pests, diseases, weeds). The data in the system is accessible through various indexes and tables of contents. The system model is accessible on the Internet at http://www.bf.uni-lj.si/ag/fito.
IZVLEČEK
Leta 1997 smo v Sloveniji začeli z izgradnjo nacionalnega informacijskega sistema za varstvo rastlin, s skrajšanim naslovom FITO-INFO. Izgradnja modela sistema je predmet triletnega raziskovalnega projekta, ki ga sofinancirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Pri projektu sodelujejo tri inštitucije: Oddelek za agronomijo BF, Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko NTF in Kmetijski inštitut Slovenije. Sistem tvorijo medsebojno povezani moduli, sestavljenih iz podenot: organizmi (sistematika, opisi, slike), fitofarmacevtska sredstva (pripravki, toksikologija sestavin) in zakonodaja. Različni segmenti sistema so med seboj povezani s hipertekstovnimi povezavami po ključnih parametrih (posevki, škodljivci, bolezni, pleveli). Podatki so v sistemu dostopni preko različnih kazal. Model sistema je dostopen na internetu na naslovu http://www.bf.uni-lj.si/ag/fito.
THE FIRST AND MASS OCCURRENCE OF FUNGUS Sclerophthora macrospora (SACC.) THIRUMALACHAR, C. G. SHAW & NARASIMHAN ON MAIZE IN SLOVENIA
ABSTRACT
In 1999 a pronounced infection of maize with fungus Sclerophthora macrospora occurred in some parts of Slovenia, especially in the north-eastern region. The infected plants were found only on those fields, or parts of those fields, which were flooded for some time soon after sowing or emergence of the crop. This article presents different disease causing fungi, their history and taxonomy, and deals in detail with the species Sclerophthora macrospora, the only disease causing organism under our growing conditions. The occurrence of the fungus throughout the world is presented as well as its hosts, typical symptoms of the disease on maize (“crazy top”), pathogen biology, the mode of infection, its survival under unfavorable conditions, and possible protection against the infection. The article also describes the actual situation in Slovenia, and adds a comment on possible regular occurrences of this disease in future.
IZVLEČEK
PRVI IN MOČAN POJAV GLIVE Sclerophthora macrospora (SACC.) THIRUMALACHAR, C. G. SHAW & NARASIMHAN NA KORUZI V SLOVENIJI
V letu 1999 smo v nekaterih območjih v Sloveniji, zlasti na severovzhodu države, ugotovili močne okužbe koruze z glivo Sclerophthora macrospora. Okužene rastline so bile le na zemljiščih ali delih zemljišč, kjer je kmalu po setvi ali po vzniku koruze zastajala voda. Prispevek prikazuje različne glive povzročiteljice plesni na koruzi, njihovo zgodovino in taksonomijo ter podrobno opisuje vrsto Sclerophthora macrospora, edinega povzročitelja plesni na koruzi v naših rastnih razmerah. Predstavljena je razširjenost glive v svetu in njeni gostitelji, značilna bolezenska znamenja na koruzi, razvojni stadiji patogena, način okužbe, preživetje v neugodnih razmerah ter možno varstvo pred okužbo s to glivo. Opisano je tudi dejansko stanje v Sloveniji in dodan komentar o možnem rednejšem pojavljanju bolezni v prihodnjih letih.
DIE PRÄFERENZ DES SPEISEBOHNENKÄFERS (Acanthoscelides obtectus SAY) UNTER LABORATORIUMSBEDINGUNGEN
Lea MILEVOJ , Borut FLORJANČIČ , Stanislav GOMBOC
KURZFASSUNG
Dieser Beitrag behandelt die Präferenz des Speisebohnenkäfers auf Belichtung und Kultivare unter Laboratoriumsbedingungen. Die Resultate zeigen, dass cv. ‘Jabeljski pisanec’ (gescheckte Bohnen von Jablje) signifikant stärker befallen wird als cv. ‘Berggold’. In den Spiesebohnen, die im dunkleren Teil der Gefässe während des Versuchs lagen, vermehrte sich der Käfer erfolgreicher als in dem hellen Teil der Gefässe. So wurden die meisten Käfer aus den Speisebohnen des cv. ‘Jabeljski pisanec’ gezählt, die im dunklen Teil der Gefässe aufbewahrt wurden und die um 72,3% befallen waren. Bei Studien der Lichteinwirkung zeigte sich, dass sich in der Dunkelheit mehr Käfer ausbrüteten als bei Licht, ebenso waren die Speisebohnen hierbei prozentuell stärker befallen.
IZVLEČEK
PREFERENCA FIŽOLARJA (Acanthoscelides obtectus SAY) V LABORATORIJSKIH RAZMERAH
Ta prispevek obravnava preferenco fižolarja na osvetlitev in kultivar, ki smo jo preučevali v laboratoriju. Rezultati preučevanj kažejo, da je cv. ‘jabeljski pisanec’ statistično značilno bolj napaden kot cv. ‘berggold’. Na fižolu hranjenem v temnem delu posod, v katerih je potekal poskus, se je fižolar uspešneje razmnoževal kot na fižolu v osvetljenem delu posod. Tako je največ hroščkov prilezlo iz zrnja cv. ‘jabeljski pisanec’, ki je bil shranjen v temnem delu posod in ki je bil 72,3% napaden. Pri preučevanju vpliva svetlobe na fižolarja pa se je v temi izleglo več hroščkov kot na svetlem, prav tako je bil fižol odstotno bolj napaden kot na svetlem.
ESTABLISHMENT OF DIGITAL SOIL MAP OF SLOVENIA IN THE SCALE 1:25,000
ABSTRACT
The proper management of soils as a natural and economic resource is of utmost importance. Policies that promote sustainable agriculture and ensure protection of groundwater, forest and natural ecosystems have to be based on reliable soil information. The spatial digital soil databases offer basic soil information which is essential for the determination of soil production potentials for different land uses, soil degradation hazard predictions, and preparations of protective measures.
The Centre for Soil and Environmental Science started the establishment of the digital soil map of Slovenia early in the 1990s. By the end of January 1999, all of Slovenia was included in an operative digital soil map in the scale 1:25,000 (DSM25), providing a wealth of information on Slovenian soils. In this paper, the structure and basic attributes of DSM25 are presented. We also discuss two additional soil information layers associated with DSM25: These are the GIS soil profiles and soil pollution point data.
IZVLEČEK
DIGITALNA PEDOLOŠKA KARTA SLOVENIJE V MERILU 1:25.000
Tla so naravni vir največjega pomena. Okoljevarstvene aktivnosti, uvajanje sonaravnega kmetovanja ter druge aktivnosti v prostoru in na zemljiščih potrebujejo podatke o tleh. Digitalna pedološka karta vsebuje osnovne podatke tal, ki so potrebni za določitev produkcijskega potenciala tal, načrtovanja primernosti rabe, zaščitnih ukrepov itd.
Leta 1990 smo na Centru za pedologijo in varstvo okolja pričeli z zasnovo digitalne pedološke karte Slovenije v merilu 1:25.000. Januarja 1999 je celo ozemlje Slovenije pokrito z operativno digitalno pedološko karto (DPK). V članku je predstavljena DPK kot vir podatkov tal Slovenije. Razložena je njena zgradba, razlogi zanjo ter osnovni pripadajoči atributi. DPK je predstavljena z informacijskima slojema “Pedološki profili” in “Točke onesnaženja tal Slovenije”, ki skupaj predstavljajo glavnino digitalnih podatkov tal Slovenije.
UPORABA SPLOŠNEGA KRIGINGA ZA OBJEKTIVNO PROSTORSKO INTERPOLACIJO POVPREČNE LETNE VIŠINE PADAVIN V SLOVENIJI
IZVLEČEK
Za objektivno prostorsko interpolacijo povprečne letne višine padavin v Sloveniji v klimatološkem obdobju 1961-1990 smo uporabili splošni kriging in upoštevali linearno odvisnost višine padavin od nadmorske višine in geografske dolžine. Uporabili smo podatke, ki so bili predhodno korigirani glede na napako meritev, ki jo povzroča veter. Prostorsko interpolacijo smo naredili v pravilni mreži točk z ločljivostjo 1 km. Pri tem smo uporabili digitalni model reliefa z isto ločljivostjo mrežnih točk.
Na osnovi navzkrižnega vrednotenja napovedanih in opazovanih vrednosti smo izbrali eksponentni model variograma. Za vplivno okolico pri interpolaciji smo izbrali krog z radijem 30 km. V delu je predstavljena karta povprečne letne višine padavin za Slovenijo. Ustreznost karte smo ocenili na osnovi primerjave karte s subjektivno izdelano karto povprečnih letnih padavin, na osnovi navzkrižnega vrednotenja kriginga ter na osnovi standardne napake kriginga.
ABSTRACT
USE OF UNIVERSAL KRIGING FOR OBJECTIVE SPATIAL INTERPOLATION OF AVERAGE YEARLY PRECIPITATION IN SLOVENIA
Universal kriging was used as a objective spatial interpolation method to obtain mean yearly precipitation of Slovenia, for the period 1961-1990. Its linear dependence by altitude and longitude was taken into account. We used the data corrected for the error caused by wind. The spatial interpolation was done in the grid with 1 km resolution. We used the digital relief model with the same resolution.
On the basis of the cross-validation technique we chose the exponent variogram model. The circle with the 40 km radius as the influential surrounding was taken into consideration. On these basis we obtained the mean yearly precipitation map for Slovenia. We compared our results with the subjectively obtained map (Kolbezen and Pristov, 1998). The results were assessed on the basis of the cross-validation technique and analysis of kriging standard error.
FAGOPYRUM ESCULENTUM MOENCH. MEDICINAL REVIEW
Hansjoerg HAGELS
ABSTRACT
Buckwheat herb is known to contain a large amount of rutin. Rutin, the flavonol glycoside quercetin-3-O-rutinoside, is found in many plants. Only few, such as Sophora japonica and even some Eucalyptus species, contain as high amounts as buckwheat leaves. Rutin and even buckwheat herbs are a medicine to influence the permeability of the vessels, thus helping to prevent haemorrhages, ruptures and edema. The review mentions results about the preclinical and clinical studies of buckwheat herb, and even of isolated rutin. The fagopyrism and even a small number of allergy cases are disscused.
IZVLEČEK
ZDRAVILNE UČINKOVINE AJDE (Fagopyrum esculentum Moench)
Rutin vsebujejo mnoge rastline, posebej veliko ga je v ajdi. Le redke rastline (na primer Sophora japonica in nekatere vrste evkaliptusa) imajo v listih toliko rutina kot ajda. Rutin, pa tudi zel ajde, se uporablja za povečanje prevodnosti žil, ter za preprečevanje hemoragij, edemov in pokanja kapilar. Pregledni članek navaja tudi predklinične in klinične študije z uporabo zeli ajde in poskusno izoliranje rutina. Omenjen je tudi pojav fagopirizma ter redki primeri alergij na ajdo.
COMPUTER AIDED THREE-DIMENSIONAL RECONSTRUCTION OF THE BUCKWHEAT (Fagopyrum esculentum Moench) SEED MORPHOLOGY
Marko KREFT , Samo KREFT
ABSTRACT
The position, shape and size of the embryo in buckwheat seed were not yet resolved, although they were studied by several authors. In this study we used computer aided three-dimensional reconstruction to analyse the two-dimensional images obtained by progressively grinding the seeds. We found out, that in the proximal part, the cotyledons are double curved and they reach the testa only with their margins. In the distal part, the two cotyledons extend tightly by the testa. In some seeds the cotyledons form a spiral in a clockwise direction and in the others in anticlockwise direction. The variability of the embryo proper length is much higher than the variability of the seed length. The embryo proper length was found to be in a range of 31 - 56 % of the seed length (in average 42%).
IZVLEČEK
RAČUNALNIŠKA TRIDIMENZIONALNA REKONSTRUKCIJA SEMEN AJDE (Fagopyrum esculentum Moench)
Položaj, oblika in velikost kalčka v semenih ajde doslej še niso bili določeni, čeprav jih je raziskovalo že več avtorjev. V tej raziskavi smo s pomočjo računalniške tridimenzionalne rekonstrukcije obdelali podatke dvodimenzionalnih slik, ki smo jih posneli med zaporednim brušenjem semen. Ugotovili smo, da sta klična lista v proksimalnem delu semena dvakrat ukrivljena, z robovi pa se le dotakneta semenske ovojnice. V distalnem delu se klična lista razprostirata tesno ob semenski ovojnici. V nekaterih semenih tvorita klična lista spiralo v smeri urinega kazalca, pri drugih pa v nasprotni smeri. Variabilnost dolžine osi kalčka je mnogo večja od variabilnosti dolžine semena. Dolžina kalčka je od 31 % do 56 % dolžine semena (v povprečju 42%).
SOMACLONAL VARIATION AS A TOOL FOR TEMPERATE FRUIT BREEDING
ABSTRACT
Somaclonal variation involves all forms of phenotypic and genotypic variation generated by in vitro growth. It can provide useful genetic variation for plant improvement, especially in vegetatively propagated crops such as fruits. The efficiency of breeding by somaclonal variation can be enhanced by in vitro screening. Apart from some general information about somaclonal variation, research on somaclonal variation and in vitro selection in apple, pear and quince, strawberry and peach is reviewed in the paper.
IZVLEČEK
SOMAKLONSKA VARIABILNOST KOT PRIPOMOČEK PRI ŽLAHTNJENJU SADNIH RASTLIN ZMERNEGA PASU
Somaklonska variabilnost vključuje vse oblike fenotipske in genotipske variabilnosti, ki jih povzroča gojenje in vitro. Genska variabilnost kot posledica gojenja in vitro je zanimiva za žlahtnjenje, še posebno za žlahtnjenje rastlin, ki jih razmnožujemo vegetativno in med katere spada večina sadnih rastlin. Učinkovitost žlahtnjenja s pomočjo somaklonske variabilnosti lahko izboljšamo z in vitro selekcijo. V članku je podan pregled splošnih ugotovitev o somaklonski variabilnosti in rezultatov proučevanja somaklonske variabilnosti in in vitro selekcije pri jablani, hruški in kutini, jagodi in breskvi.
CONTENT ANALYSIS OF THE PAPERS IN THE RESEARCH REPORTS - vol. 71, 73
SUBJECT INDEX BY AGROVOC DESCRIPTORS
Acanthoscelides obtectus 73(2): 281-286 Agricultural population 73(1): 95-102, 103-111, 219-229 Agromyzidae 71: 29-37 Air pollution 73(1): 123-134, 141-158 Air temperature 73(1): 71-79 Allium ampeloprasum 71: 29-37 Allium cepa 71: 29-37 Ammonia 73(1): 9-14 Ammonium fixation 73(1): 9-14 Analytical methods 73(1): 209-217 Antioxidants 73(2): 315-329 Aphididae 71: 21-27 Ascochyta pisi 73(1): 71-79 Ascorbic acid 71: 57-64, 73(1): 135-140 Atmospheric circulation 73(1): 177-186 Behaviour 73(2): 281-286 Biodegradability 73(1): 113-121 Biological control 73(1): 65-77 Blood sugar 73(1): 23-28 Breeding methods 73(2): 337-350 Buckwheat 73(1): 29-38, 73(2): 315-329 Capsicum annuum 73(1): 59-64 Cardiovascular diseases 73(1): 39-47 Cartography 73(2): 287-300, 73(2): 301-314 Cell culture 73(2): 337-350 Chemical composition 73(1): 29-38, 39-47 Chemicophysical properties 73(1): 209-217 Chlorogenic acid 73(1): 29-38 Chromatography 71: 57-64 Chromium 73(1): 187-194 Chrysoperla carnea 73(1): 65-77 Cichorium intybus 73(1): 195-200 Cinnamic acids 73(1): 39-47 Climatic change 73(1): 177-186 Climatology 73(1): 177-186 Colletotrichum coccodes 73(1): 87-93 Computer applications 73(2): 259-269, 287-300, 331-336 Computer software 73(2): 259-269, 287-300 Cotyledons 73(2): 331-336 Crop yield 73(1): 59-64, 159-175, 201-207 Cultivation 73(1): 201-207 Damage 71: 29-37, 73(1): 123-134 Data analysis 73(1): 231-244 Data processing 73(1): 231-244 Databases 73(2): 287-300, 259-269 Decision support 73(2): 259-269 Defruiting 73(1): 135-140 Digestibility 73(1): 23-28 Digestion 73(1): 23-28 Disease control 73(1): 49-57 Documentation 73(1): 231-244 Drought stress 71: 57-64, 73(1): 159-175 Drug plants 73(1): 231-244, 73(2): 315-329 Ecosystems 73(1): 141-158 Education 73(1): 245-246 Educational institutions 73(1): 245-246 Electroporation 73(1): 15-21 Environmental protection 73(1): 49-57 Epidemics 73(2): 271-280 Epidemiology 71: 29-37 Ergot alkaloids 73(1): 113-121 Essential oils 73(1): 159-175 Fagopyrum esculentum 73(1): 29-38, 73(2): 315-329, 331-336 Flavonoids 73(1): 29-38, 73(2): 315-329 Food technology 73(1): 23-28 Forest ecology 73(1): 141-158 Forests 73(1): 141-158 Fruit growing 73(1): 245-246, 73(2): 337-350 Fungal morphology 73(1): 81-86, 87-93 Fungicides 71: 21-27 Gene transfer 73(1): 15-21 Genes 73(1): 15-21 Genetic transformation 73(1): 15-21 Genetic variation 73(1): 195-200 Genetics 73(1): 15-21 Geographical information systems 73(2): 287-300, 301-314 Growth 71: 21-27, 73(1): 71-79 History 73(1): 245-246 Honey 73(1): 209-217 Hordeum vulgare 73(1): 15-21 Humulus lupulus 73(1): 159-175 IBA 71: 53-56 Identification 71: 29-37 In vitro experimentation 73(2): 281-286, 337-350 Indicator plants 73(1): 123-134, 141-158 Information storage 73(1): 231-244, 73(2): 259-269 Inhibition 71: 21-27 Irrigation 73(1): 159-175, 219-229 Laboratory experimentation 73(1): 65-77 Land management 73(1): 95-102 Land varieties 71: 47-52 Leaf area 73(1): 201-207 Leaves 73(1): 123-134, 135-140 Legislation 73(1): 209-217 Librarianship 73(1): 231-244 Libraries 73(1): 231-244 Lichenes 73(1): 141-158 Light 73(2): 281-286 Lysine 73(1): 15-21 Malus pumila 71: 57-64, 65-74, 73(1): 49-57, 135-140, 201-207 Mankind 73(1): 23-28 Medicinal properties 73(2): 315-329 Metabolism 73(1): 23-28 Microspora 73(1): 15-21 Mildews 73(2): 271-280 Models 73(1): 177-186 National parks 73(1): 103-111 Nature reserves 73(1): 103-111 Nematoda 71: 39-46 Newspapers 73(1): 231-244 Nitrification 73(1): 9-14 Oedema 73(2): 315-329 Organic agriculture 73(1): 49-57 Oxidation 71: 57-64 Ozone 71: 57-64, 73(1): 123-134 Pathogenicity 73(1): 71-79 Pest control 73(1): 65-77 pH 73(1): 39-46, 71-79 Phenolic compounds 73(1): 39-47 Photosynthesis 71: 57-64, 73(1): 135-140, 201-207 Phragmidium 73(1): 81-86 Picea abies 73(1): 141-158 Pigments 71: 57-64, 73(1): 135-140 Pisum sativum 73(1): 71-79 Plant anatomy 73(2): 331-336 Plant breeding 71: 47-52, 73(1): 195-200 Plant diseases 73(1): 49-57 Plant embryos 73(2): 331-336 Plant nutrition 73(1): 71-79 Plant population 73(1): 59-64 Plant protection 73(1): 65-77, 73(2): 259-269 Planting 73(1): 201-207 Plasmids 73(1): 15-21 Plastic film covers 73(1): 59-64 Polyphenols 73(1): 39-47 Precipitation 73(2): 301-314 Propagation by cuttings 71: 53-56 Prunus avium 71: 47-52 Prunus pumila 71: 53-56 Quality 73(1): 159-175 Regional planning 73(1): 219-229 Reproduction 71: 21-27 Resistance to chemicals 73(1): 187-194 Resource allocation 73(1): 219-229 Roots 71: 53-56 Rutin 73(1): 29-38, 73(2): 315-329 Salvia 73(1): 231-244 Sclerophthora 73(2): 271-280 Seeds 73(2): 331-336 Selection 73(1): 195-200, 73(2): 301-314, 337-350 Soil 71: 39-46, 73(1): 9-14, 73(2): 287-300 Soil biology 71: 39-46 Soil classification 73(2): 287-300 Soil pH 71: 39-46 Soil types 71: 39-46 Somaclonal variation 73(2): 337-350 Spacing 73(1): 59-64 Spores 73(1): 81-86 Sporulation 73(1): 71-79 Starch 73(1): 23-28 Statistical methods 73(2): 301-314 Stress 73(1): 141-158 Survival 73(1): 187-194 Sustainability 73(1): 95-102 Teachers 73(1): 245-246 Technological changes 73(1): 95-102 Temperate fruits 73(2): 337-350 Thinning 73(1): 135-140 Tissue culture 73(2): 337-350 Trifolium repens 71: 57-64, 73(1): 123-134 Varieties 73(2): 281-286 Viability 73(1): 135-140 Wastewater treatment 73(1): 113-121 Water pollution 73(1): 113-121 Wines 73(1): 39-47 Yeasts 73(1): 113-121, 187-194 Zea mays 73(2): 271-280
SUBJECT INDEX BY AGRIS CATEGORY CODES
VSEBINSKO KAZALO PO SKUPINAH ZNANJA (PREDMETNIH KATEGORIJAH)
B50 73(1): 245-246 C10 73(1): 245-246 C30 73(1): 231-244 E10 73(1): 95-102, 219-229 E14 73(1): 95-102, 219-229 E51 73(1): 103-111 F01 73(1): 59-64, 135-140, 159-175, 201-207, 231-244, F02 71: 53-56, 73(2): 337-350 F30 71: 47-52, 73(1): 15-21, 195-200, 73(2): 337-350 F40 71: 57-64, 71: 65-74 F50 73(2): 331-336 F60 71: 57-64, 65-74, 73(1): 29-38 F62 73(1): 135-140, 159-175, 201-207, 73(2): 315-329 H01 73(2): 259-269 H10 71: 21-27, 29-37, 39-46, 73(1): 65-77, 73(2): 281-286 H20 71: 39-46, 73(1): 49-57, 71-79, 81-86, 87-93, 73(2): 271-280 H50 73(1): 123-134 P01 73(1): 103-111 P10 73(1): 113-121 P31 73(2): 287-300 P33 73(1): 9-14 P40 73(1): 177-186, 73(2): 301-314 Q02 73(1): 23-28, 187-194 Q04 73(1): 39-47, 209-217, 73(2): 315-329 S20 73(1): 23-28 S30 73(1): 39-47 T01 73(1): 113-121, 141-158 U10 73(2): 301-314