Analog method was used to estimate the October and November precipitation at 5 locations in Slovenia in time period 1958-1999. The 500-mb level height was chosen as a predictor. Predictor data were taken from area of size 20° × 20° with center at 45° N and 15° E. The resolution of predictor data was 2.5° × 2.5°. Empirical orthogonal function analysis was performed prior the application of analog method. Reasonable analogs for all predictor fields were found with 1 exception. The cross validation approach was used for testing the employability of analog method for statistical downscaling of 500-mb level height to October and November precipitation. The analog method performed well in estimating the real values of averages of October and November precipitation and their variability in treated time period. Significant, but not extremely high correlation between observed and estimated values was detected. Calculations were performed also for other months in year. The statistical models are beside for October and November also employable for estimating the monthly precipitation in winter months, but not successful in estimating the amount of precipitation in spring and summer months. In comparison to location Ljubljana, Rateče and Novo mesto, lower skill of analog method for estimation of monthly precipitation was found for location Maribor and slightly higher for location Slap. Different performance on different locations probably originates in the interaction of Mediterranean cyclones with agitated Slovenian relief, especially with Alpine-Dinaric barrier. Statistical models based on analog method can be used for rough estimation of precipitation in October and November and also for precipitation in winter months in Western and Central Slovenia. For better results a multiple predictor and more complicated downscaling schemes should be used.

Za oceno novembrske in oktobrske količine padavin v obdobju 1958-1999 za 5 krajev v Sloveniji je bila uporabljena analogna metoda. Kot prediktor je bila izbrana višina 500 mb ploskve. Podatke o prediktorju s prostorsko ločljivostjo 2,5° × 2,5° smo črpali iz območja širine 20° × 20° s središčem pri geografski širini 45°S ter geografski dolžini 15°V. Pred uporabo analogne metode je bila na podatkih o prediktorju izvedena metoda glavnih komponent. Za vse časovne termine z izjemo enega, smo poiskali ustrezne analoge. Uporabnost analogne metode za statistično interpolacijo oktobrske in novembrske količine padavin v Sloveniji na podlagi višine 500 mb ploskve nad osrednjo Evropo smo vrednotili s pomočjo navzkrižnega preverjanja. Ocene povprečnih vrednosti ter variabilnosti dobljene z uporabo analogne metode so primerljive z izmerjenimi vrednostmi v obdobju 1958-1999. Obstaja tudi statistično značilna, vendar ne izrazito močna povezava med ocenjenimi in izmerjenimi vrednostmi v obravnavanem časovnem obdobju. Izračuni so bili narejeni tudi za preostale mesece v letu. V splošnem so izdelani statistični modeli poleg oktobra in novembra uporabni tudi za ocenjevanje mesečnih količin padavin v zimskih mesecih, popolnoma neuporabni pa v poletnih mesecih. Analogna metoda se je v primerjavi z lokacijami Ljubljana, Rateče in Novo mesto nekoliko boljše izkazala pri ocenjevanju mesečnih količin padavin na lokaciji Slap, slabše pa na lokaciji Maribor. Različna uspešnost na različnih lokacijah po vsej verjetnosti izvira iz interakcije med sredozemskimi cikloni in razgibanim reliefom Slovenije, še posebej Dinarsko-Alpsko gorsko pregrado. Statistični modeli temelječi na analogni metodi so uporabni za grobo ocenjevanje oktobrske in novembrske količine padavin v zahodni in osrednji Sloveniji, kot tudi količine padavin v zimskih mesecih. Za boljše rezultate bi morali uporabiti več prediktorski pristop ter zahtevnejše tehnike statistične interpolacije v manjšo skalo.

Six year old apple trees 'Golden Delicious'/M9 were sprayed with new thinning compounds and their combination. Application of ammonium thiosulphate (ATS) 0.5 % did not thin while ATS 1% doubled the yield of bigger fruits. 1- naphthaleneacetic acid (NAA) 10 ppm affected a strong but still reasonable thinning – the mean fruit weight was increased. Spraying of 6-benzyaldenine (BA) 50 ppm had no influence on fruitlet abscission while BA 100 ppm thinned the best – shifting the fruit to bigger size class was so strong that no yield per tree was lost. Ethephon 150 ppm applied alone had no thinning response. Consecutive spraying of ATS 0.5 % and BA 50 ppm did not reduce the yield significantly but the mean fruit weight was enhanced. All the combination sprayings of NAA 10 ppm with ATS 0.5 %, ethephon 150 ppm or BA 50 ppm respectively, caused a too strong thinning response so that the yield of bigger fruit was diminished too. Return bloom was increased with all chemical thinning treatments except when single agents BA 50 ppm, BA 100 ppm or ethephon 150 ppm were applied.

Šest let stare jablane 'Zlati delišes'/M9 smo škropili z novimi pripravki za kemično redčenje plodičev in njihovimi kombinacijami. Nanos amonijevega tiosulfata (ATS) 0,5 % ni vplival na redčenje, medtem ko je ATS 1 % podvojil pridelek velikih plodov. 1- naftilocetna kislina (NAA) 10 ppm je povzročila močno, vendar še vedno primerno redčenje plodičev – poprečna teža plodov se je izboljšala. Škropljenje z benziladeninom (BA) 50 ppm ni vplivalo na povečano abscisijo plodov, medtem ko je BA 100 ppm redčila odlično – delež velikih plodov se je toliko povečal, da ni bilo izgube pridelka po drevesu. Nanos etefona 150 ppm ni imel vpliva na redčenje. Zaporedno škropljenje ATS 0,5 % in BA 50 ppm ni signifikantno zmanjšalo pridelka, vendar je povečalo poprečno velikost plodov. Vsa kombinirana škropljenja NAA 10 ppm z ATS 0,5 %, z etefonom 150 ppm ali z BA 50 ppm, so redčila nekoliko premočno, saj se je zmanjšal tudi pridelek velikih plodov. Povratno cvetenje se je izboljšalo pri vseh tretiranjih, razen pri samostojnem nanosu BA 50 ppm, BA 100 ppm oz. pri etefonu 150 ppm.

Die Stecklingsvermehrungsmethode der Prunus-Unterlagen unter Einsatz eines Hochdruck-Fog-Systems wurde hinsichtlich verschiedener Düngerarten (Hornspäne, Nitrophoska, Osmocote, Plantosan) optimiert. Der Versuch wurde mit der Kirschenunterlage 'Gisela' durchgeführt. Die besten Bewurzelungs- und Überwinterungsergebnisse wurden bei der ungedüngten Variante (Kontrolle) erzielt. Andere Parameter, wie Hauptwurzelzahl und Sproßwachstum waren bei der “Osmocote”-Variante am besten.

S poskusom smo optimirali metodo razmnoževanja podlag rodu Prunus. Metoda sloni na visokotlačnem sistemu meglenja (“Fog-system”), optimiranje pa je potekalo glede na različne vrste mineralnih gnojil (“Hornspäne”, “Nitrophoska”, “Osmocote”, “Plantosan”) za gnojenje substrata za koreninjenje. Poskus je bil opravljen s potaknjenci češnjeve podlage 'Gisela'. Najboljše rezultate koreninjenja smo dosegli z negnojeno varianto (kontrola). Rezultati drugih parametrov, kot so število glavnih korenin, rast potaknjencev so bili najboljši v primeru gnojila “Osmocote”.

Es wurde der Einfluß verschiedener Düngerarten (Hornspäne, Nitrophoska, Osmocote, Plantosan) auf das Überleben und Weiterwachstum der Stecklinge im Aufschulumgsjahr (bis zur Okulation) bei der Prunus-Unterlage ‘Gisela’ untersucht. Das beste Überleben der aufgeschulten Pflanzen wurde mit den Varianten “Nitrophoska” und “Kontrolle” erreicht, das schlechteste mit der Variante “Plantosan”. Die Pflanzen der Variante “Osmocote” zeigten das stärkste vegetative Wachstum.

S poskusom smo proučevali vpliv različnih mineralnih gnojil (“Hornspäne”, “Nitrophoska”, “Osmocote”, “Plantosan”), uporabljenih v razmnoževalni sezoni, na preživetje in nadaljno rast potaknjencev podlage ‘Gisela’ (rod Prunus) v času do okulacije. Ugotovili smo, da so v času do okulacije najbolje preživela drevesa razmnožena z dodatkom gnojila “Nitrophoska” k razmnoževalnemu substratu in drevesa brez dodatka gnojila (kontrola). Najslabše so preživela drevesa variante “Plantosan”. Najmočnejšo vegetativno rast do okulacije so imela drevesa, ki smo jih razmnoževali z dodatkom gnojila “Osmocote”.

In the period 1996 – 1998, 348 samples of different plants (potato, grapes, maize, apples, carrots, lettuce, cabbage) were collected directly from their growth places. A total of 742 analyses was made in order to determine the contamination of agricultural products with the residues of copper, organophosphorous esters, dithiocarbamates, metalaxyl, dicarboxymids, phthalimids, chlorinated hydrocarbons, carbamates and triazines. The pesticide residues were contained in 97 samples or 27.87 %. The maximum residue limit was exceeded in 1.15 % of analysed samples.

V obdobju 1996 - 1998 smo pobrali 348 vzorcev raznih rastlin (krompir, grozdje, koruza, jabolka, korenček, solata, zelje) z rastišč. Z namenom ugotavljanja onesnaženosti kmetijskih pridelkov z ostanki bakra, organofosforjevih estrov, ditiokarbamatov, metalaksila, dikarboksimidov, ftalimidov, kloriranih ogljikovodikov, karbamatov in triazinov, smo opravili skupno 742 analiz. Ostanke fitofarmacevtskih sredstev je vsebovalo 97 vzorcev oziroma 27,87 %. Toleranca pa je bila presežena v 1,15 % analiziranih vzorcev.

Methods of multivariate analysis were applied to distinguish groups of hop cultivars and to classify individual cultivars from the Hop Gene Bank of the Institute of Hop Research and Brewing in Žalec. Seven cultivars were included in the study, two from the Fuggle group of hops, two from the Bohemian group and three unclassified cultivars, 'Osvald's clone 126', 'Saladin' and 'Polish clone 12'. Twenty nine variables were used, including morphological traits and the results of chemical analysis. On the basis of the results of discriminant analysis the three unclassified cultivars classified in the Fuggle group. Discriminant and principal component analysis were used to assess the important traits for distinguishing the two groups of cultivars. The results are presented in the paper. In the case of the three unclassified cultivars discriminant analysis can be sufficient for the solution of classification problem, although the results of principal component analysis are in accordance with previous findings.

Za razlikovanje skupin hmeljnih kultivarjev in za klasifikacijo posameznih kultivarjev iz Genske banke hmelja pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu so bile uporabljene metode multivariatne analize. V raziskavo je bilo vključenih sedem kultivarjev hmelja, dva iz skupine Fugglov, dva iz skupine žateškega hmelja in trije še nerazporejeni kultivarji, 'Osvaldov klon 126', 'Saladin' in 'Poljski klon 12'. V statistične analize je bilo vključenih 29 lastnosti (morfološke in kemijske). Z uporabo diskriminantne analize so bili nerazporejeni kultivarji uvrščeni v skupino Fugglov. Pomembne lastnosti za razlikovanje obeh skupin kultivarjev so bile določene z diskriminantno analizo in z analizo glavnih komponent. Rezultati so prikazani v članku. V primeru treh nerazporejenih kultivarjev za klasifikacijo zadošča že diskriminantna analiza, čeprav so tudi rezultati analize glavnih komponent v skladu s predhodnimi raziskavami.

The influence of various rootstocks for cherries (F 12/1, Gisela 4, Gisela 5, Gisela 195/20, Maxma 14, Pi-Ku 4/20, Edabriz, W 13, W 72 and W 158) on the polyphenol sample of cv. 'Lapins' in the phloem above the graft union was analysed. The differences in the content of polyphenols prove that the rootstocks influence the whole metabolisms of a grafted plant. Higher values of epicatechin, eriodictyol 7-glucoside, genistein, prunin, p-coumaric acid and dihydrowogonin 7-glucoside above the graft union in the heterogenetic graftings were found when compared to the homogenetic one (cv. 'Lapins'/F 12/1). Higher values of some metabolites in the phloem of heterogenetic graftings indicate that there is always a certain level of stress present.

Proučevali smo vpliv različnih podlag za češnje (F 12/1, Gisela 4, Gisela 5, Gisela 195/20, Maxma 14, Pi-Ku 4/20, Edabriz, W 13, W 72 in W 158) na vsebnost polifenolov pri cv. 'Lapins' v floemu nad cepljenim mestom. Razlike v vsebnosti polifenolov kažejo, da podlage vplivajo na celoten metabolizem cepljenih rastlin. V primerjavi z vrednostmi homogenetske kombinacije ('Lapins'/F 12/1) smo pri heterogenetskih kombinacijah ugotovili višje vrednosti epikatehina, eriodiktiol 7-glukozida, genisteina, prunina, p-kumarne kisline in dihidrovogonin 7-glukozida. Višje vrednosti nekaterih metabolitov v floemu heterogenetskih kombinacij dokazujejo, da je pri teh rastlinah vedno prisoten določen nivo stresa.

Three sets of experiments were carried out in which the time dependent changes in germination of fresh seeds and 1-year-old seeds of velvetleaf (Abutilon theophrasti Med.) stored in maize silage and in cattle slurry were studied. Seeds were stored in maize silage in 30-L plastic containers (0-16 months) and fed to cows. The mixture of digested seeds and dung was placed in plastic containers, which were immersed in the basins of cattle slurry for 8 months. The fresh seeds did not germinate after being stored in maize silage for 15 months, whereas percent germination of 1-year-old seeds after the same period was 7.4%. Storage of seeds in maize silage and passage through the cow digestive tract significantly decreased germination of fresh seeds and 1-year-old seeds stored in cattle slurry. The experiments suggest that slurry produced on Slovene dairy farms can still contain germinable seeds of A. theophrasti if stored less than 6 months.

Z izvajanjem kalilnih poskusov smo proučevali spreminjanje odstotka kalivosti svežih in leto dni starih semen baržunastega osleza (Abutilon theophrasti Med.) hranjenih v koruzni silaži in v goveji gnojevki. Oslezovo seme smo najprej hranili v koruzni silaži v plastičnih posodah (0-16 mescev), nato smo ga krmili kravam, po prehodu skozi prebavila, pa smo ga za 8 mesecev potopili v bazene z govejo gnojevko. Sveže seme osleza, hranjeno v koruzni silaži je po 15 mesecih nehalo kaliti, kalivost leto dni starih semen pa je po enakem obdobju znašla 7,4%. Hranjenje semen v koruzni silaži in prehod skozi prebavila krav sta značilno pospešila upadanje kalivosti oslezovih semen pri hranjenju v goveji gnojevki. Na podlagi rezultatov poskusov lahko sklenemo, da v slovenskih hlevih pri reji krav molznic, prebavljeno seme osleza, ki z blatom živali preide v gnojevko, v njej ohrani kalivost najmanj 6 mescev.

Kmetija je le ena od oblik kmetijskih gospodarstev. Kmetija je temelj zahodnoevropskega kmetijstva. Med državami so opazne razlike v velikostni in socio-ekonomski strukturi kmetij, značilno za vse pa je, da se njihovo število zmanjšuje, da se povečuje delež kmetij z dodatnimi viri dohodka in da se delovna sila na kmetijah stara. Kljub temu, da kmetijam napovedujejo temačno prihodnost, ima ta gospodarska oblika zagotovo možnost preživetja, le priložnost ji je potrebno dati.

The farm is only one form of farming. The farm is representing a base of western European farming. Between European states there are diferences in size structure and socio-economic structure. The number of farms has decreased, the share of part-time farms has increased and the farm population is steadily aging. The future of the farms is not good but this form of farming has a chance to survive. We just have to give them the opportunity.

V juniju 1999 je bila narejena anketa med kmetovalci, ki so že zainteresirani za ekološko kmetovanje. Zanimale so nas možnosti za ekološko pridelovanje glede na obstoječe razmere. Lokacija vzorca je bila na delu SV Slovenije, ki ga pokrivajo kmetijsko svetovalne službe v okviru Zavoda za živinorejo in veterino Celje. Vključenih je bilo 50 kmetij. Med anketiranimi je bilo 64% že vključenih v kontrolo ekološkega pridelovanja. Lega 56% anketiranih kmetij je bila nad 600 m nadmorske višine. Največ kmetij (36%) je imelo med 20 in 30 ha skupnih površin (obdelovalne površine, gozd). Sklopi vprašanj so bili povezani neposredno z ekološko pridelavo, s tehnološko ekonomskimi podatki nepremičnin (gospodarska poslopja, stavbišča, obdelovalne površine) in mehanizacije, opreme ter staleža živine. Vrednosti anketiranih gospodarstev se gibljejo med manj kot 100.000 in več kot 500.000 DEM. Po oceni anketiranih je vrednost letnih prihodkov v 40% primerov ocenjena od 10.000 do 20.000 DEM. Pri največjem deležu vzorčenih kmetij (36%) znašajo letni stroški poslovanja med 10.000 do 20.000 DEM. Motiv za vključitev v kontrolo ekološke proizvodnje je za 50% anketirancev že način dela in življenja. Raziskava je potekala v okviru projekta Research Support Scheme - Open Society Support Foundation, No.:108/1998.

In June 1999, an opinion poll survey was carried out among farmers who are already keen on in producing organic food. The survey was aimed at analysing the posibilities of introducing organic farming with regard to the existing conditions for food production in the north- eastern part of Slovenia (Celje region). The survey included fifty randomly selected farms. The results shoved that the food production methods of 64% of farmers were subjected to the control in compliance with the guidelines for organic food production (European convention 2092/91 and guidelines of the Ministry of Agriculture, Forestry and Food of the R Slovenia). 56% of all farms included in the survey are located at the altitude of above 600 m. Most farms (36%) have between 20 and 30 ha of land (arable land, forests). The questionnaire included questions related to organic farming, real estate (buildings, building lots, arable land), mechanisation, equipment and livestock. The values of farms range between 100,000 and 500,000 DM. 40% of farmers estimate that their annual income is between 10,000 and 20,000 DM. For the majority of farms (36%) the estimated annual costs also amount to 10,000- 20,000 DM. The organic food production is regarded as a basic principle and the way of life by 50% of farmers included in the survey. This work was supported by the Research Support Scheme of the Open Society Support Foundation, grant No.:108/1998.

Slovenija je neto izvoznik jabolk in neto uvoznik breskev in jagod. Večina trgovinskih tokov je med-industrijskega značaja. Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Avstrija in Nemčija so najpomembnejša izvozna tržišča za jabolka, v uvozu jabolk pa prevladujeta Italija in Hrvaška. Izvoz breskev in jagod je v Avstrijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino, večina uvoza pa je iz Italije in Španije. Slovenske izvozne cene jabolk, breskev in jagod se uvrščajo v srednji in nižji cenovni razred, uvozne cene pa so bistveno pogojene na čas uvoza; nižje so v času kontinentalne sezone in višje izven sezone. Slovenija potencialno lahko razvije mednarodne primerjalne prednosti pri trženju jabolk na evropskih tržiščih, manj pa pri breskvah in jagodah. Potencialno tržišče za slovensko sveže sadje (jabolka) bi lahko bila Avstrija in posebej Nemčija. Povečano konkurenčno sposobnost in povečane mednarodne primerjalne prednosti pri trženju svežega sadja (jabolk) na evropskih tržiščih pa je pričakovati zlasti s strani Poljske, Madžarske, Romunije in Makedonije.

Slovenia is a net exporter of apples and a net importer of peaches and strawberries. Most Slovenian trade flows in these fruits are intra-industry trade flows. Bosnia and Herzegovina, Croatia, Austria and Germany are the most important markets for Slovenian apples, while Slovenia imports apples mostly from Italy and Croatia. Slovenian exports of peaches and strawberries go primarily to Austria, Croatia and Bosnia and Herzegovina, while most of Slovenian imports of these fruits are from Italy and Spain. Slovenian apples, peaches and strawberries are typicaly exported at middle and low price levels, while import prices are higher as the result of seasonal factors; they are lower during the continental season and higher otherwise. Slovenia could potentially develop comparative advantages in the export of apples on European markets, but this is less likely to develop in the case of peaches and strawberries. Austria and especially Germany are potential markets for Slovenian fruits (apples), while major increases in competitive pressures and relative trade advantages are expected from Poland, Hungary, Romania and the Former Yugoslav Republic of Macedonia.

Po splošnem pregledu nastanka kmetijskega šolstva je obdelan pouk kmetijstva na liceju v Ljubljani.

Nach einer allgemeinen Übersicht über das landwirtschafliche Schulwesen in Slowenien wird eingehender landwirtschaftlicher Unterricht am Lyzeum in Ljubljana geschildert.

General review of history of agricultural education in Slovenia is given. First agricultural school was established in Ljubljana in 1771.