Agris category codes: L10
COBISS
1.02 Jezik: angleški
PLURIPOTENTNE MATIČNE CELICE IN REPROGRAMIRANJE PRI ČLOVEKU IN DOMAČIH
ŽIVALIH
1,
Peter DOVČ
1
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Pomen pluripotentnih celic, ki se lahko diferencirajo v
katerokoli celično linijo in omogočajo nastanek celotnega organizma, je
bistven za razumevanje razvojne biologije in pojava številnih bolezni ter
predstavlja velik aplikativni potencial za medicino in biotehnologijo.
Molekularni mehanizmi, pomembni za procese diferenciacije in
de-diferenciacije (reprogramiranja), ostajajo v veliki meri nepojasnjeni. Do
nedavno je bilo pluripotentne celice mogoče pridobiti le iz embrijev v
zgodnjih stopnjah razvoja (embrionalne matične celice – EMC) ali z uporabo
dokaj neučinkovite in tehnično zahtevne metode prenosa jedra somatskih celic
(PJSC), ki zahteva uporabo jajčnih celic (oocitov). Obe metodi sprožata
številne etične pomisleke, še posebej pri uporabi humanega biološkega
materiala. Nasprotno pa lahko inducirane pluripotentne matične celice (iPMC)
pridobimo z direktnim reprogramiranjem diferenciranih odraslih somatskih
celic. Po svojih lastnostih so iPMC podobne EMC in predstavljajo etično
sprejemljiv in tako rekoč neomejen vir pluripotentnih celic, ki so po svojem
genotipu skladne s posameznikovim. iPMC so še posebej pomembne za razvoj
regenerativne medicine, modeliranje bolezni, razvoj in testiranje zdravil,
bazične raziskave, pripravo transgenskih živali in ohranjanje ogroženih
vrst. Preden bo mogoče docela izkoristiti njihov potencial, je potrebno
podrobno pojasniti in razumeti procese reprogramiranja in razviti varne
metode reprogramiranja, ki bodo omogočale pridobivanje genetsko in
epigenetsko stabilnih celic brez tumorigenega potenciala. Članek ponuja
širši pregled področja, z nekaterimi najnovejšimi dosežki na področju
pridobivanja iPMC in njihovimi možnimi aplikacijami pri človeku in domačih
živalih.
Ključne besede: molekularna genetika /
reprogramiranje / iPS celice / pluripotentnost / matične celice
/ človek / domače živali
Agris category codes: /
COBISS
1.01 Jezik: angleški
Primerjava metod za relativno kvantifikacijo genskega izražanja s PCR v
realnem času
Luka BOLHA1, Daliborka DUŠANIĆ, Mojca NARAT, Irena OVEN
1
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Metoda kvantitativne verižne reakcije s polimerazo v
realnem času (qPCR) je postala najpogosteje uporabljen način analize
izražanja genov. Razvitih je bilo več metod za relativno kvantifikacijo
genske ekspresije, ki omogočajo hitro in zanesljivo detekcijo ter
kvantifikacijo specifičnih nukleinskih kislin. Mednje spadajo: metoda z
umeritveno krivuljo, metoda z upoštevanjem učinkovitosti pomnoževanja in
metoda po enačbi 2−ΔΔCq. V tej
študiji smo z analizirajem izražanja gena MS53_0284, ki kodira nukleazo pri
bakteriji Mycoplasma synoviae WVU 1853, po okužbi celic CEC-32
in vitro s qPCR preverili primerljivost rezultatov, dobljenih z uporabo
omenjenih metod. Pokazali smo, da z upoštevanjem potrebnih pogojev z
omenjenimi metodami pridobimo primerljive rezultate ter da sta metoda z
umeritveno krivuljo in metoda z upoštevanjem učinkovitosti pomnoževanja
primernejši za ugotavljanje majhnih razlik v izražanju genov kot metoda po
enačbi 2−ΔΔCq.
Ključne besede:
molekularna
genetika / geni / gensko izražanje / kvantitativni PCR v realnem času /
metode
Agris
category codes:
L10 COBISS
1.01 Jezik: angleški
Ocena komponent variance za lastnosti
zunanjosti pri slovenski rjavi pasmi goveda
Marija ŠPEHAR1,
Miran ŠTEPEC, Klemen POTOČNIK
1Croatian
Agricultural Agency, Ilica 101, 10000 Zagreb, Hrvaška
IZVLEČEK
Cilj študije je bil oceniti genetske parametre za 39 (26
rutinskih in 13 novo definiranih) lastnosti zunanjosti pri slovenski
populaciji rjavega goveda. Podatki zajemajo rezultate ocenjevanja zunanjosti
35 386 prvesnic, ocenjenih med letoma 2000 in 2011 po sistemu 97. Proučevane
lastnosti zunanjosti so bile ocenjene na skali od 1 do 9 (29 lastnosti),
merjene s palico in trakom (5 lastnosti) ali ocenjene na skali od 60 do 90
(5 lastnosti). Za oceno parametrov disperzije so bili uporabljeni trije
različni več lastnostni modeli. Sistematski del prvega modela vključuje
vplive: ocenjevalec in leto ocenjevanja, sezono telitve in dobo med
telitvijo in ocenjevanjem. Drugi model vključuje poleg vplivov v prvem
modelu še vpliv linearne regresije kondicije, tretji model pa sistematski
vpliv časa od zadnje molže do ocenjevanja. Naključni del modelov v vseh
primerih vključuje vpliv črede in aditivni vpliv živali. Dednostni deleži za
okvir so ocenjeni z vrednostmi med 0,13 in 0,46 in za oblike med 0,03 in
0,22. Za lastnosti vimena se ocenjeni dednostni deleži gibljejo med 0,10 in
0,25. Majhni dednostni deleži so ocenjeni za lastnosti nog, in sicer med
0,04 in 0,13. Velike razlike v deležu fenotipske variance, le ta se giblje
med 0,02 in 0,26, so pojasnjene s čredo. Genetske korelacije med lastnostmi
zunanjosti se gibljejo med −0,41 (kot skočnega sklepa in skupna ocena za
noge) in 0,99 med oceno in meritvijo za višino križa. Visoke genetske
korelacije so bile ocenjene med naslednjimi pari lastnosti: ocenjena in
merjena širina križa (0,92); nova in stara definicija centralne vezi (0,97);
ocenjena in merjena globina telesa (0,86). Fenotipske korelacije so v
primerjavi z genetskimi nekoliko nižje na absolutni skali. Glede na visoke
korelacije je smiselno, da novo definirane ocenjevane lastnosti nadomestijo
ustrezne merjene lastnosti. Na ta način bo selekcija primerljivo učinkovita,
za ocenjevanje posamezne živali pa bo potrebno manj časa.
Ključne besede: govedo / pasme / rjava pasma / lastnosti
zunanjosti / dednostni delež / genetske korelacije
Agris
category codes:
S40, Q04 COBISS
1.01 Jezik: angleški
Variabilnost podatkov o zaužitih hranilih posameznika
kot posledica natančnosti obdelave prehranskih dnevnikov: pilotna študija
1,
Ksenija PODGRAJŠEK , Marjan SIMČIČ
1Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak.,
Odd. za živilstvo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
IZVLEČEK
Pridobivanje podatkov o vnosu hranil pri posamezniku
predstavlja enega od bistvenih izzivov v prehrani. Obdelava prehranskih
dnevnikov je kompleksen proces, poleg primernih računalniških programov
potrebujemo tudi primerno usposobljen strokovni kader. Naš namen raziskave
je bil določiti variabilnost pridobljene informacije o zaužitih hranilih
enega posameznika, ki je po metodi tehtanja dosledno izpolnil pet dnevni
prehranski dnevnik. Le-tega smo dali v obdelavo petim študentkam Biotehniške
fakultete druge stopnje bolonjskega študija Prehrane kot del njihovega
magistrskega dela. Za obdelavo smo uporabljali računalniški program Prodi
5.7 Expert Plus in IBM SPSS Statistics 20. Rezultati pilotne študije kažejo,
da je variabilnost izračunanih podatkov, ki so jih posredovali različni
obdelovalci prehranskih dnevnikov, sprejemljiva. Na tedenski ravni podatki
za makrohranila odstopajo med 5 in 15 %, medtem ko variabilnost podatkov o
zaužiti energiji ne presega 6 %. Največja odstopanja smo opazili pri obrokih
s kompleksnejšo sestavo ter nevsakdanjimi živili. Zaključimo lahko, da je
eden najpomembnejših vzrokov za nastanek napak pri obdelavi prehranskih
dnevnikov nenatančnost ter neustrezna zamenjava nepoznanih živil.
Ključne besede: prehrana ljudi / prehranski dnevnik /
energija / makrohranila / živila / vnos / napake
Agris category codes:
L51
COBISS
1.01 Jezik: angleški
Vpliv dodajanja selena in vitamina E med
pozno brejostjo na koncentracijo selena, bakra, cinka in železa v kolostrumu
in v plazmi pri debelorepih Sanjabi ovcah in njihovih jagnjetih
M.T. JALILIAN,
1,
K. KARKODI
1Univ.
of Razi, Dept. of Animal Sciences Kermanshah, Iran
IZVLEČEK
Sedemindvajset debelorepih Sanjabi ovac smo razdelili v
tri poskusne skupine. Štiri in dva tedna pred pričakovano jagnitvijo smo
ovcam intramuskularno vbrizgali 0 ml (C) 5 ml (T1), 10 ml (T2) selena in
vitamina E. Vzorce krvi smo ovcam vzeli štiri tedne pred pričakovano
jagnitvijo in na dan jagnitve. Jagnjetom smo kri vzeli iz jugularne vene ob
rojstvu in po sedmih dnevih. Koncentracije selena, bakra, cinka in železa v
plazmi in kolostrumu smo merili po ICP-OES metodi. Koncentracija selena v
plazmi jagnjet je bila pri skupini T2 značilno višja kot pri kontrolni
skupini po sedmih dnevih (p < 0,05). Koncentracija Se in Cu v kolostrumu in
plazmi je bila značilno povišana pri ovcah, ki so dobile dodatek selena in
pri njihovih jagnjetih (p < 0,05). Koncentracija Zn v plazmi ob porodu in v
kolostrumu je bila značilno znižana pri skupini T2 v primerjavi s
kontrolami. Koncentracija Zn pri jagnjetih ovac iz skupine T2 je bila
značilno znižana v primerjavi z drugimi skupinami 7 dni po porodu
(p < 0,05). Koncentracija Cu v serumu ovac, ki so bile tretirane s Se in
vitaminom E, je bila povišana, kar je skladno z znižano koncentracijo Zn v
serumu in kolostrumu. Povišana koncentracija Cu ob koncu brejosti pri ovcah,
ki so prejele dodatek selena, lahko poruši razmerje med cinkom in bakrom,
kar vodi do zmanjšanja koncentracije cinka. Korelacija med serumsko
koncentracijo Se in koncentracijama Cu in Fe je bila pri ovcah, ki so bile
tretirane s Se in vitaminom E, pozitivna, med koncentracijo Se in Zn pa
negativna.
Ključne besede: ovce / pasme / Sanjabi / prehrana živali
/ selen / vitamin E / brejost / kolostrum / kri /sestava
Agris category codes: Q01, Q04
COBISS
1.01 Jezik: angleški
Vpliv tehnologije proizvodnje na
kakovost sudanskega belega sira v majhnih proizvodnih enotah na območju
Halfe
I.A.E. ELKHIDER,
1,
A.A. BASHEIR
1
Univ. of Khartoum, Fac. of Animal Production, Dept. of Dairy Production,
P. O. Box 32, Postal code 13314, Khartoum North, Sudan
IZVLEČEK
Namen študije je bil primerjati proizvodnjo in vpliv
tehnologije proizvodnje belega sudanskega sira na kakovost sira v majhnih
proizvodnih enotah. Zajeli smo 10 malih proizvajalcev na območju Halfe
(vzhodni Sudan) v obdobju med februarjem in julijem 2008. Proizvodnja poteka
večinoma pri privatnih proizvajalcih (70 %), medtem ko je 30 % proizvodnih
enot v državni lasti. Večino svežega kravjega mleka za proizvodnjo odkupijo
od nomadov (90 %), le 10 % ga proizvedejo na farmah krav molznic. Šestdeset
odstotkov proizvajalcev sira je imela srednješolsko, 40 % pa visokošolsko
izobrazbo. Večina proizvajalcev je bila stara med 35 in 50 leti. Rezultati
kažejo, da med večino proizvodnih enot na območju New Halfa ni razlik v
tehnologiji proizvodnje, saj večina proizvajalcev uporablja dodatek 7–10 %
soli in 2–3 tablete sirišča na 220 litrov mleka. Večinoma kot embalažo
uporabljajo plastične posode (80 %), samo 20 % proizvajalcev uporablja
polietilenske vrečke. Dvajset odstotkov proizvajalcev sir prodaja kar v
proizvodni enoti, 80 % pa izven nje. Nadzor kakovosti inšpekcija izvaja v
80 % proizvodnih enot. Statistično značilne razlike (p < 0,05) smo našli pri
vsebnosti maščobe in masti, neznačilne pa pri vsebnosti beljakovin in
kislosti sudanskega belega sira, kar je tudi posledica razlik v izobrazbi,
izkušnjah, lastništvu, toplotni obdelavi in načinu trženja. Pri
proizvajalcih, ki so lastniki proizvodnega obrata, smo našli v siru
statistično značilno (p < 0,05) več bakterij, kvasovk, plesni in koliformnih
bakterij. Usposabljanja proizvajalcev in redne inšpekcije izboljšujejo
higiensko kakovost. Ugotavljamo, da nadzor in izobraževanje proizvajalcev
izboljšuje kakovost sudanskega belega sir na območju New Halfa area in da je
potrebno spodbujati tradicionalne metode predelave viškov mleka v ruralnih
območjih.
Ključne besede: mlečni izdelki / siri / sudanski beli sir
/ izdelava / sestava / mali proizvajalci / Sudan
1
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Geografijo slovenske avtohtone pasme cikasto govedo smo
proučevali v 140 letnem obdobju njenega razvoja. Prvo najdeno gradivo s tega
področja izvira iz leta 1872, ko je Schollmayr (1873) raziskoval »goveja
plemena« na Kranjskem. V drugi polovici 19. stoletja govedo na Kranjskem
večinoma ni imelo imen za pasme in zanj je bila značilna velika fenotipska
heterogenost. Za poimenovanje so največkrat uporabljali splošen izraz
»kranjsko govedo«, živali pa so združevali v skupine po barvi. Povše (1893)
piše, da je bilo rdeče pisano gorenjsko govedo v največjem obsegu razširjeno
na območju, ki danes spada v Gorenjsko statistično regijo. V Bohinju se je
pod vplivom specifičnih klimatskih in rejskih razmer oblikoval najmanjši in
relativno najbolj mlečni tip cikastega goveda, ki so ga imenovali bohinjsko
govedo in je izvorna oblika cikastega goveda. Reja cikastega goveda se je na
območju, kjer so vsaj od druge polovice 19. stoletja naprej redili rdeče
govedo, v podobnem geografskem obsegu ohranjala do 60. let 20. stoletja.
Leta 1964 je v Kranju potekal simpozij, kjer so sprejeli sklep o pretopitvi
cikaste pasme z lisasto. Danes je reja cikastega goveda geografsko razpršena
po večjem območju republike Slovenije, številčno pa je najmočneje zastopana
v severnem delu Osrednjeslovenske statistične regije (območje Kamnika) in v
Gorenjski statistični regiji, zlasti v jugovzhodnem delu Julijskih Alp
(območje Bohinja). Na teh dveh območjih je reja cikastega goveda najbolj
zgoščena.
