Število rejcev oslov v Sloveniji in ostalem razvitem svetu v zadnjih letih narašča. Osli so bili v preteklosti pomembne gospodarske živali, ki so jih za delo uporabljali predvsem na območjih z malo krme. Ker so manj zahtevni in bolj vzdržljivi, so pogosto nadomeščali konje, danes pa so predvsem ljubiteljske živali in jih v razvitem svetu za delo večinoma ne uporabljajo. Osli in konji imajo skupne značilnosti, vendar pa so med njimi tudi pomembne razlike, ki jih ne smemo spregledati. Ena od pomembnejših razlik je način prehranjevanja in sestava obroka. Osli so se razvojno prilagodili suhim območjem podsaharske Afrike in lahko preživijo ob skromni krmi, ki ima malo energije, vsebuje malo beljakovin in veliko vlaknine. Prav zato jih moramo v našem okolju krmiti pazljivo, da ne postanejo predebeli in obolijo za številnimi, z debelostjo povezanimi boleznimi. Premalo gibanja, energijsko prebogata krma in pomanjkanje normativov v zvezi s prehrano, ki so večinoma povzeti iz normativov prirejenih za konje, so poglavitni vzroki pogostega pojavljanja debelosti pri oslih. V preglednem članku bomo predstavili značilnosti prehrane, prebave in presnove oslov, njihove potrebe po energiji in hranilnih snoveh v primerjavi s konji ter osnovne prehranske bolezni, ki se pojavijo zaradi preobilnega krmljenja: hiperlipidemija, laminitis in metabolni sindrom kopitarjev.

Ključne besede: osli / prehrana živali / presnovne bolezni / presnovni sindrom kopitarjev / debelost

Uravnotežena in raznovrstna prehrana, ki vsebuje zadostno količino hranil je med nosečnostjo zelo pomembna, še posebej ker so potrebe za številna hranila povišane. Namen naše raziskave je bila ocena zauživanja vitaminov in mineralov zdravih nosečnic (N = 69) in ugotoviti ali zaužita prehranska dopolnila izboljšajo njihov prehranski status. Za obdelavo prehranskih dnevnikov smo uporabili računalniški program Prodi 5.7 Expert Plus in IBM SPSS Statistics 20.0. Prehranski vnos vitaminov C, D, E, folne kisline in mineralov železo, jod, kalcij in natrij smo primerjali z Referenčnimi vrednostmi za vnos hranil (2004). Rezultati raziskave kažejo, da je najbolj problematičen vnos folne kisline, železa in vitamina D. Vnos vitaminov in mineralov s hrano je zaskrbljujoč, saj smo 46.4 % preiskovank uvrstili v skupino z revnim prehranskim statusom (zadovoljiv vnos dveh ali manj preiskovanih hranil). Poleg tega nobena od preiskovank ni dosegla priporočenega vnosa šestih ali več preiskovanih hranil. S prehranskimi dopolnili je 27.5 % udeleženk pokrilo potrebe po vseh ali šestih od sedmih vitaminov in mineralov, medtem ko je skoraj četrtina ostala v skupini z revnim prehranskim statusom. Zaključimo lahko, da se je prehranski status pri večini posameznic, ki so uživale prehranska dopolnila izboljšal, nekaterim statistično značilno. Uživanje prehranskih dodatkov je tako priporočljivo, saj je vnos vitaminov in mineralov s hrano nezadosten.

Ključne besede: prehrana ljudi / prehranski status / nosečnice / vnos mikrohranil / prehranski dodatki

Za presojo učinkov integracijskih in reformnih procesov na kmetijske trge smo razvili model dinamičnega rekurzivnega sintetičnega delnega ravnovesja. Serije posameznih enačb predstavljajo trge za žita in živinorejo ter tvorijo medsebojno povezan sistem, v katerem iščemo rešitev za vsak proizvod skozi bilanco zunanje trgovine. Domače cene so preko enačb prenosa cen vezane na reprezentativne cene v Evropski uniji (EU) in skupaj z aktualnimi instrumenti kmetijske politike določajo raven proizvodnje in porabe posameznih proizvodov. Parametri v enačbah so večinoma izkustveno ocenjeni zaradi nezadostnih in nezanesljivih podatkov. Model smo testirali za makedonsko (FYRM) kmetijstvo. Navkljub omenjenim pomanjkljivostim se je celoten sistem izkazal za odzivnega na zunanje spremembe ob upoštevanju bioloških in ekonomskih omejitev. Izhodiščna projekcija predvideva nadaljevanje aktualne nacionalne kmetijske politike, ki temelji na proizvodno vezanih plačilih in cenah, ki sledijo trendom v EU. Scenarijska analiza zajema tri različice možnih učinkov pristopa FYRM k EU v letu 2015. Pri scenariju postopne prilagoditve cen se proizvodnja vseh kmetijskih proizvodov poveča, njihova poraba pa zmanjša zaradi višjih cen. Izjema je le svinjina zaradi visokih izhodiščnih cen, kar se odrazi v nasprotnih učinkih. Drugi scenarij predvideva prevzem skupne kmetijske politike (SKP) s proizvodno nevezanimi ukrepi in izrazito večjim kmetijskim proračunom. Tudi v tem primeru se proizvodnja vseh kmetijskih proizvodov z izjemo svinjine poveča. To po drugi strani vodi do znatnega povečanja povpraševanja po krmi, medtem ko povpraševanje po mesu ostane skorajda nespremenjeno. Najbolj verjetno se zdi sočasno delovanje obeh omenjenih scenarijev. V tem primeru se učinki obeh ločenih scenarijev združijo, pojavi se le nekaj manjših odstopanj zaradi medsebojnih interakcij med proučevanimi proizvodi.

Ključne besede: kmetijstvo / model delnega ravnovesja / kmetijski trgi / scenarijska analiza / Makedonija

[*] Prispevek je del doktorske disertacije dr. Darje Regoršek »Model delnega ravnovesja kmetijskih trgov za oceno ekonomskih učinkov integracijskih in reformnih procesov«, mentor prof. dr. Emil Erjavec