Agris category codes: L73
COBISS
1.02 Jezik: angleški
Tumorji mlečne žleze pri
prežvekovalcih
1,
Peter DOVČ 1
1 Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Pogostost neoplazij v mlečnih žlezah
je različna pri posameznih vrstah. Rak dojke je najbolj
pogost tip raka pri ženskah. Vsako leto zaradi raka
dojke umre približno pol milijona žensk. 58 % smrti je v
deželah v razvoju. Tumorji mlečne žleze so redki pri
kravah, kobilah, kozah, ovcah in svinjah, na to nakazuje
malo opisov v literaturi. Pri kravah mlekaricah in kozah
vime otipajo vsak dan med molzenjem in bi tako tumorje
hitro odkrili. Morfološko je kravja mlečna žleza bolj
podobna človeški kot glodavski, čeprav slednje pogosto
uporabljajo v kancerogenih študijah. Več faktorjev
vpliva na razvoj tumorjev pri ženskah oziroma preprečuje
nastanek tumorjev pri prežvekovalcih. Poleg prehrane,
načina življenja, reproduktivne zgodovine, stesa, imata
najbrž vpliv tudi splošna fiziologija in metabolizem.
Primerjalne študije večih celičnih populacij iz mlečnih
žlez različnih vrst, lahko vodijo k odkritju novih
terapevtskih sredstev in zmanjšanju tveganja za razvoj
raka. V našem delu bomo pregledali literaturo in se
osredotočili na mehanizme, ki so odgovorni za nizek
pojav raka v prežvekovalskih mlečnih žlezah.
Ključne besede: mlečna žleza /
tumorji / prežvekovalci / bolezni
1
Swedish Univ. of Agricultural Sciences, Dept. of
Economics, Johan Brauners väg 3, 756 51-Uppsala,
Sweden
IZVLEČEK
Prispevek obravnava zanesljivost
rezultatov input-output analize porabe vode v študiji
Hristov in sod., 2012, ob upoštevanju nezanesljivosti
podatkov. Nenatančnost in nezanesljivost podatkov
proučujemo z uporabo »fuzzy« metodologije, ki so jo
uvedli Beynon in sod. (2005) in omogoča spremembo
rangov. Intenzivno strukturo porabe vode v makedonskem
gospodarstvu proučujemo z uporabo metodologije
Dietzenbacherjeve »eigenvektor« metodologije (1992) za
porabo vode. Podobno kot v predhodni analizi Hristova in
sod. (2012) smo brez spremembe rangov potrdili strukturo
porabe vode v Makedoniji, ki je v glavnem osredotočena
na kmetijstvo in nekatere industrijske panoge.
Posledično morajo odločevalci pazljivo pretehtati
spremembe v kmetijskih proizvodnih tehnologijah in
proizvodnih usmeritvah v regiji, ali pa razmisliti o
spremembi politike cen vode.
Ključne besede:
kmetijstvo / industrija / voda / poraba vode /
analize / Makedonija
[*]
Prispevek je del doktorske disertacije dr.
Darje Regoršek »Model delnega ravnovesja kmetijskih
trgov za oceno ekonomskih učinkov integracijskih in
reformnih procesov«, mentor prof. dr. Emil Erjavec
Agris
category codes: L50, L52, L53 COBISS
1.01 Jezik: angleški
Vpliv ocene kondicije in telesne mase na imunski
sistem ter proizvodne in reprodukcijske lastnosti ovac
pasme sanjabi
1,
Mohammad Mahdi MOEINI
1Islamic Azad Univ.,
Dept. of Animal Sciences, Saveh Branch, Saveh, Iran
IZVLEČEK
V poskus je bilo vključenih 80
sanjabi ovac s farme Mehregan v starosti 2–5 let. Ovce
smo razdelili v štiri skupine glede na oceno telesne
kondicije (BCS 2, 2,5, 3, 3,5 ≤). Vzorce krvi smo jemali
od nebrejih ovac, takoj po paritvi, dva tedna pred
pričakovano jagnitvijo in na dan jagnitve. Jancem smo
jemali kri iz jugularne vene ob rojstvu in ko so bili
stari 7 dni. Spremljali smo reprodukcijske parametre,
kot so število jagnet na jagnitev, kg rojenih jagnet na
paritev, dolžina brejosti in masa jagnet ob rojstvu.
Določali smo nekatere parametre v krvi, kot npr.
glukoza, skupne beljakovine, albumin in globulin. Prav
tako smo spremljali število belih krvničk in
diferencialno število levkocitov. Rezultati tega poskusa
kažejo, da je ocena telesne kondicije (BCS = 3) značilno
vplivala na k rojenih jagnet na ovco. Ovce z BCS = 3 so
imele višji odstotek jagnet rojenih na paritev, medtem
ko je bil delež jagnitev zmanjšan pri ovcah z BCS 3,5
ali več. BCS je statistično značilno vplival na maso
jagnet ob rojstvu (p < 0,05). Prav tako je bil značilen
vpliv BCS na koncentracijo FSH v plazmi pri ovcah z BCS
višjim od 3, nismo ap zaznali razlik v koncentraciji
metabolitov v krvi. BCS je vplival na proizvodnjo
kolostruma in na maso jagnet ob rojstvu. Število belih
krvničk, nevtrofilcev in limfocitov se med ovcami in
jagneti ni razlikovalo. Ugotavljamo, da ima BCS značilen
vpliv na kg rojenih jagnet na ovco, rojstno maso jagnet,
maso jagnet ob odstavitvi in proizvodnjo kolostruma
(p < 0,05). BCS 3 v času pripusta je optimalen za
gospodarnost reje ovac pasme sanjabi.
Ključne besede: ovce / pasme /
Sanjabi / teža / telesna kondicija / proizvodne
lastnosti / reprodukcija / imunski sistem
Agris
category codes:
L01, L10 COBISS
1.04 Jezik: slovenski
Prvotne,
izgubljene, pretopljene pasme konj v Sloveniji
1,
Metka ŽAN LOTRIČ, Klemen POTOČNIK
1
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
O reji konj na Kranjskem je pisal že
Valvasor (1689). Na več mestih v knjigi »Slava vojvodine
Kranjske« piše tudi o kraškem konju. Druge pasme, ki so
opisane v objavah do leta 1945, so noriški konj,
lipicanskec, belgijski konj, ljutomerski kasač,
medžimurski konj in drugi konji. Po odredbi kmetijskega
ministrstva je bila nekdanja Dravska banovina, leta 1934
razdeljena v področje hladnokrvnih konj s tremi okoliši
(medžimurski konj, srednje težki noriški konj, lahki
noriški konj) in v dva pasemska okoliša toplokrvnih konj
(amerikanski dirkač, lipicanec). Kraški konj je omenjen
že v arhivski listini iz leta 1582. To so bili močni
konji znani tudi po svoji dolgoživosti. Kraški konj je
stara slovenska pasma, ki je od 16. stoletja dalje
neposredno sodelovala pri nastanku lipicanca, pasma sama
pa je izumrla. Bohinjski konj je bil visok, širok in
močan. Pasmo prvi omenja dr. Bleiweis (1855). Nastal naj
bi na začetku 18. stol. z oplemenjevanjem domačih kobil
z žrebci pasme nonius (ogrskimi žrebci). Prvotni stari
bohinjski konj je izginil z uvajanjem težkih noriških
žrebcev. Kobariški konj je bila težka vprežna pasma
konj, ki so jo redili že od nekdaj v soški dolini in na
njenem obrobju. Pasma je bila zelo čislana tudi v
Furlaniji. Prva svetovna vojna je povsem premešala
pasemsko strukturo in o usodi kobariškega konja po letu
1928 ni podatkov. Posavinjski konj, imenovan tudi
savinjski, je bil vzgojen v Savinjski dolini. Nastal je
s križanjem noriške in ardenske pasme konj. To je bil
srednje težak konj, ki je tudi izumrl.
Ključne besede: konji / stare pasme /
Slovenija / zgodovinski viri
Agris category codes:
L01, L10 COBISS
1.04
Jezik: slovenski
Prvotne,
izgubljene, pretopljene pasme prašičev v Sloveniji
1,
Metka ŽAN LOTRIČ, Milena KOVAČ
1
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Prvotni prašiči so v literaturnih
virih običajno zapisani kot domači, naravni, navadni,
kranjski, črni, štajerski oz. dolenjski prašiči in
podobno. S pričetkom reje prašičev na Kranjskem se je
razvila domača pasma prašičev. Podlaga te pasme so bili
deloma domači, največ pa hrvaško-ogrski plemenski
prašiči, ki so se postopoma prekrižali s prašiči
žlahtnejših pasem, zlasti z veliko belo angleško pasmo.
Domača pasma prašičev je bila odporna, imela je visoke
noge, raven rilec in močan hrbet. Prašiči so bili
skromni in neobčutljivi na mraz. Pri nastanku
gorenjskega črnolisastega prašiča so verjetno sodelovale
različne pasme: avtohtoni kranjski prašiči, hrvaški
prašiči, heševci, angleške pasme (posebej jorkšir) in
tudi krškopoljski prašiči. V kakšnem razmerju so
sodelovale posamezne pasme, ni mogoče ugotoviti.
Gorenjski črnolisasti prašič je bil mesnato-mastnega
tipa. Bil je dobro rasten s sorazmerno veliko
zmogljivostjo rasti in je imel kakovostno meso.
Poudarjena je njegova odpornost in skromnost do pogojev
reje. Zahteve trga po mesnatih prašičih so bile vse
večje in opuščanje pasme je bilo neizbežno. O pasmah
solčavski črni prašič in štajerski črni prašič so znani
le skromni zapisi. Pasmi sta bili odporni in skromni ter
sta bili izgubljeni.
Ključne besede: prašiči / stare pasme
/ Slovenija / zgodovinski viri
