Home 


Acta agriculturae Slovenica, 104(junij 2014)1, 5–14.

Agris category codes: Q01
COBISS                    1.01
Jezik: angleški

Ali potrošnikov prvi odziv presega dejanske preference? Primer desertnega preliva

1, Xavier GELLYNCK, Sara De PELSMAEKER, Aleš KUHAR

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Uspeh novega živilskega izdelka na trgu je močno povezan s tem, kako dobro je izdelek prilagojen željam, pričakovanjem in potrebam potrošnikov. V prispevku prikažemo pomembnost študije potrošnikov, ki vključuje senzorične teste pri optimizaciji in razvoju prototipa živilskega izdelka na primeru sladkega desertnega preliva, narejenega iz znanega slovenskega vina teran. Empirična raziskava je potekala v dveh stopnjah. Prvo kvalitativno stopnjo raziskave smo izvedli z intervjuji in fokusnima skupinama in drugo stopnjo z vprašalnikom, ki je vključeval testiranje s senzoričnimi tehnikami. Rezultati prvega dela raziskave so bili zelo spodbudni in zaključek prve stopnje raziskave je nakazoval visok tržni potencial za nov izdelek. S poglobljeno analizo in podrobnim vprašalnikom s senzoričnim testiranjem pa smo pridobili rezultate, ki so se kritično razlikovali od prvotno načrtovane strategije. Uporaba senzoričnih testov s potrošniki, in sicer preferenčnega testa in JAR (just about right-ravno prav) testa, je ovrgla visoka pričakovanja iz prve raziskovalne faze in pokazala, da je čokoladni okus glavni motiv všečnosti desertnega preliva.

Ključne besede: živila / novi živilski izdelki / sladki preliv / teran /potrošniki / senzorična analiza / test preferenc / hedonski test / optimizacija prototipa


Acta agriculturae Slovenica, 104(junij 2014)1, 15–24.

Agris category codes: L50
COBISS                    1.01
Jezik: angleški

Spolni dimorfizem in določitev spola na osnovi morfometričnih meritev pri lokalno prilagojeni muškatni raci (Cairina moschata) v Nigeriji [*]

1, Kolawole Luke AYORINDE

1 Bowen Univ., Dept. of Animal Science and Fisheries Management, Iwo, Osun State, Nigeria

IZVLEČEK

Spolni dimorfizem telesne velikosti (SDTV) je splošen pojav pri večini vrst sesalcev in perutnine. To študijo smo zasnovali z namenom, da bi proučili SDTV pri doslej neopisani, na lokalne razmere prilagojeni muškatni raci v Nigeriji s pomočjo opisne analize, indeksa spolnega dimorfizma (ISD), indeksa spolnega dimorfizma telesne velkosti (ISDTV) in analize glavnih komponent variance morfoloških lastnosti. Poskušali smo tudi določiti morfološke lastnosti z največjo napovedno vrednostjo za določitev spola z večstopenjsko diskriminantno analizo. Podatke o desetih morfoloških lastnostih: telesna masa, obseg telesa, dolžina telesa, dolžina krill, dolžina goleni, obseg goleni, dolžina stegna, dolžina noge, dolžina kljuna in širina kljuna, smo zbrali pri 1.020 muškatnih racah iz ekstenzivne reje, med katerimi je bilo 287 samcev in 733 samic. Ptice smo vzorčili naključno v agro-ekoloških conah deževnega gozda, degradirane in gvinejske savane v Nigeriji. Spol statistično značilno (p < 0,001) vpliva na morfometrične lastnosti. Analiza relativnega doprinosa posameznih morfoloških lastnosti k SDTV preko ISD in ISDTV je pokazala, da se telesna masa in lastnosti povezane s telesnim okvirjem (dolžina telesa in dolžina kril) najbolj razlikujejo med spoloma. Za vsak spol smo izbrali tri glavne komponente, ki pojasnjujejo največji delež variance pri moških in ženskih živalih. Upoštevaje ISD in ISDTV je večstopenjska diskriminantna analiza pokazala telesno maso kot lastnost z najboljšo napovedno vrednostjo za spol pri odraslih muškatnih racah, sledita pa dolžina telesa in dolžina krill, na osnovi katerih lahko z 98,5 % gotovostjo napovemo spol živali. Sistem za presojo spolnega dimorfizma telesne velikosti, ki smo ga vzpostavili v tej študiji, je primeren za uporabo v selekcijskih programih za izboljšanje lastnosti muškatne race.

Ključne besede: race / muškatna raca / Cairina moschata / spol / velikost / dimorfizem / morfometrične lastnosti / Nigerija


[*] Prispevek je del doktorske disertacije dr. Abel Olusegun Oguntunji, mentor prof. dr. Kolawole Luke Ayorinde


Acta agriculturae Slovenica, 104(junij 2014)1, 25–31.

Agris category codes: H01
COBISS                    1.01
Jezik: angleški

Nematocidni i-kromanski glikozid iz listov rasline Kigelia pinnata

1, Oluwatoyin Adenike FABIYI, Gabriel Ademola OLATUNJI

1 Redeemer’s Univ., Dept. of Chemical Sciences, Mowe, Nigeria in
Univ. of Ilorin, Dept. of Chemistry, Ilorin, Nigeria

IZVLEČEK

Sintetični nematocidi, kot na primer oxamyl in karbofuran igrajo pomembno vlogo pri zatiranju nematod, ki parazitirajo na rastlinah, zaradi njihovega negativnega vpliva na okolje pa je nujno iskanje varnejših alternativ. Naš prispevek na področju raziskav bioloških nematocidov je poskus osamitve potencialnih nematocidnih substanc rastlinskega izvora. Nov glikozid, izoliran iz listov rastline Kigelia pinnata (Lam.) Benth (Bignoniaceae) smo proeizkusili na nematocidno aktivnost. Strukturo predlagane spojine smo opredelili z različnimi metodami, vključno z UV, FTIR, 1D in 2D-NMR, FAB-MS, TOF-ESI-MS in TOF_ESI_MS/MS (TANDEM). In vitro poskus z glikozidom na jajčecih in juvenilnih osebkih Meloidogyne incognita je nakazal povečano smrtnost. Njegova aktivnost je primerljiva z oxamylom v koncentraciji 0,1 mg/mL. Po štirih urah opazovanja nismo opazili nobenih značilnih razlik med glikozidom in oxamylom. Dosedanji podatki kažejo, da je naravni glikozid obetavna alternativa za oxamyl za kontrolo z nematodami povzročenih koreninskih vozlov in da lahko prispeva k naravnemu načinu zatiranja škodljivcev.

Ključne besede: varstvo rastlin / nematode / Kigelia pinnata / i-kromanski glikozid / nematocidi


Acta agriculturae Slovenica, 104(junij 2014)1, 33–44.

Agris category codes: L01
COBISS 
                  1.01
Jezik: slovenski

Ocenjevanje osebnosti konj na podlagi konstitucijskih značilnosti

1, Manja ZUPAN

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Analiza osebnosti konj je aktualna tema na področju konjereje. Poznavanje osebnosti konj nam omogoča prilagoditi treninge posameznemu konju, kar izboljša dobro počutje živali. Osebnost konj lahko ocenimo na podlagi štirih metod: 1) metoda s pomočjo ocenjevalnih vprašalnikov, 2) metoda na osnovi meritev srčnega utripa, 3) metoda na osnovi testov obnašanja ter 4) metoda ocenjevanja osebnosti konj na podlagi konstitucijskih značilnosti. Najpogosteje uporabljeni metodi sta ocenjevanje osebnosti s pomočjo vprašalnikov in testov obnašanja. Metodi ocenjevanja osebnosti na podlagi srčnega utripa in konstitucijskih značilnosti imata potencial, vendar je potrebnih več raziskav, da se zagotovi zanesljivost in izboljša interpretacija rezultatov. Ta članek predstavlja kratek pregled omenjenih metod in opisne rezultate pilotne študije, kjer smo uporabili metodo ocenjevanja osebnosti s pomočjo konstitucijskih značilnosti glave konj. Metodo smo testirali na treh konjih pasme lipicanec. Značilnosti na glavi konja smo razložili po Tellington Jones in Taylor (2009). Dobljene rezultate smo primerjali z ocenami osebnosti, katere je podal trener konj v ocenjevalnem vprašalniku. Rezultati so pokazali, da je skladnost z vprašalnikom pri kastratu 77 %, pri kobilah pa 80 % in 47 %. Metoda ocenjevanje osebnosti konj na podlagi konstitucijskih značilnosti ima kot zanesljiva metoda velik potencial, vendar jo je še potrebno razviti, da bo primerna za praktično uporabo.

Ključne besede: konji / osebnost / ocenjevanje osebnosti / konstitucijske značilnosti


Acta agriculturae Slovenica, 104(junij 2014)1, 45–54.

Agris category codes: L01
COBISS 
                  1.01
Jezik: slovenski

Strategije razvoja kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo jajc

1, Barbara PODRŽAJ, Antonija HOLCMAN

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Namen raziskave je bil ugotoviti stanje in značilnosti kmetij v Sloveniji, ki imajo registrirano rejo kokoši nesnic ter njihove strateške načrte za prihodnost. Rezultate smo pridobili s pomočjo vprašalnika, ki smo ga poslali 87-tim rejcem. Vrnjenih in pravilno izpolnjenih je bilo 50 vprašalnikov. Večina rejcev se poleg reje nesnic ukvarja tudi z drugimi kmetijskimi in/ali nekmetijskimi dejavnostmi. Večina rejcev nima namena v naslednjih treh do petih letih povečati obsega prireje jajc. Najpomembnejši cilj kmetovanja je za rejce zadovoljiv dohodek na kmetiji ter prireja kakovostnih in varnih proizvodov živalskega porekla. Prikazane so razlike med posameznimi skupinami rejcev glede na način reje kokoši nesnic (ekološki / drugi načini reje), glede na obliko kmetovanja (specializacija /različne kmetijske in/ali nekmetijske dejavnosti) in glede na pričakovan obseg prireje jajc v prihodnosti (povečan obseg / nespremenjen obseg).

Ključne besede: perutnina / kokoši / nesnice / jajca / kmetije / strategije razvoja / ankete /Slovenija


 

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta