Agris category codes: L01 COBISS
1.01 Jezik: slovenski
Vpliv trajanja skladiščenja in
mase valilnih jajc na valilnost piščancev prelux-G
Dušan TERČIČ 1,
Tea SMERDU
1
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Osnovni namen raziskave je bil
ugotoviti, kako različno dolgo trajanje skladiščenja
različno težkih valilnih jajc vpliva na valilnost
piščancev slovenske provenience kokoši prelux-G. V talni
reji uhlevljene živali so bile na začetku poskusa stare
31 tednov, na koncu pa 35 tednov. Valilna jajca smo
zbirali dnevno in jih do vlaganja v valilnike hranili v
prostoru na farmi pri temperaturi 15 °C. V valilnike smo
jih vlagali dvakrat, ločeno po starostih (0, 1, 2, 4, 6,
8, 10, 12 in 14 dni) in težnostnih razredih (XL-zelo
velika, L-velika, M-srednja in S-drobna). Najboljša
valilnost (88,97 %) je bila dosežna pri vlaganju šest
dni starih jajc. V primerjavi z valilnostjo piščancev iz
šest dni skladiščenih jajc je bila ugotovljena značilno
slabša (p < 0,01) valilnost svežih jajc (74,63 %) ter
valilnosti 12 dni (74,99 %) in 14 dni (62,87 %) starih
jajc. V primerjavi z valilnostjo jajc težnostnega
razreda M (82,44 %) so se piščanci iz jajc težnostnega
razreda S (78,97 %) valili neznačilno (p > 0,05), iz
jajc težnostnega razreda L (76,72 %) pa značilno
(p < 0,01) slabše. Največji odstotek zamrtih zarodkov je
bil ugotovljen pri vlaganju 14 dni starih jajc (26,90 %)
in jajc težnostnega razreda L (19,72 %). S starostjo
kokoši se je značilno (p < 0,001) povečala masa
izvaljenih piščancev.
1
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Raziskave o ugodni sestavi in
vsebnosti mišične maščobe (IMF) pri svežem mesu in
hkrati podkožnega maščobnega tkiva (SCF) pri predelavi v
izdelke znotraj pasme povečujejo zanimanje za avtohtone
pasme. Cilj raziskave je bil določiti maščobno-kislinsko
sestavo IMF v najdaljši hrbtni mišici (LD) in v
pripadajoči SCF pri slovenskih avtohtonih krško-poljskih
prašičih. Tip maščobe 42 krško-poljskih prašičev je
značilno vplival na 29 od 35 tukaj določenih maščobnih
kislin. SCF je vsebovala več nasičenih maščobnih kislin
(SFA) in večkrat nenasičenih maščobnih kislin (PUFA) in
posledično manj enkrat nenasičenih maščobnih kislin
(MUFA) kot IMF. Pri ekstremih je imela 6–10 % IMF v LD
večji delež SFA in MUFA in manj PUFA kot 2–3 % IMF.
Debelejša SCF (57–67 mm) je vsebovala več SFA in manj
PUFA kot tanjša (30–40 mm). Spol in starost sta prav
tako vplivala na maščobno-kislinsko sestavo. Maščoba
kastratov je vsebovala več MUFA in manj PUFA kot pri
svinjkah. Z naraščajočo starostjo je vsebnost MUFA
naraščala.
Agris
category codes: Q02 COBISS
1.01 Jezik: angleški
Jedi iz
školjk in njihovo rokovanje v prehranskih obratih v
slovenski Istri
1,
Tadeja JAKUS, Mojca BIZJAK
1Univ. na
Primorska, Fak. za vede o zdravju, Polje 42, SI-6310
Izola, Slovenija
IZVLEČEK
Namen raziskave je bil ovrednotiti
ponudbo jedi iz školjk v restavracijah slovenske Istre
in oceniti znanje, pridobljeno s formalno ali neformalno
izobrazbo ter navade rokovanja zaposlenih pri pripravi
jedi iz školjk. Izdelali in uporabili smo vprašalnik, ki
je zajemal štiri vsebinska področja: demografski del,
splošni del, ponudbo jedi na jedilnem listu in vsebino o
varni pripravi jedi iz školjk. V 41 restavracijah, kjer
ponujajo jedi iz školjk, je zaposlenih 24 ljudi s
formalno in 17 ljudi z neformalno izobrazbo. Na jedilnih
listih in menijih so jedi iz školjk običajen del
kulinarične ponudbe na slovenski obali. Kot glavna jed
so najpogosteje ponujeni »pidoči na buzaro« ali
klapavice na buzaro. Rezultati anket so pokazali slabo
znanje in neprimerno rokovanje zaposlenih pri pripravi
jedi iz školjk ne glede na (ne)formalno izobrazbo.
Predlagamo, da izobraževalne ustanove dajo večji
poudarek vsebinam in izvajanju vsebin, ki obravnavajo
varno pripravo jedi iz školjk.
Ključne besede: živila / školjke /
jedi iz školjk / rokovanje s školjkami / HACCP /
prehranski obrati / izobrazba / vprašalniki / Slovenija
Agris
category codes:
L50 COBISS
1.01 Jezik:
angleški
Ocena
študentske uspešnosti: rezultati metabolnih,
molekularnih in fizikalno-kemijskih karakterizacij
mikrobiomov prebavnega trakta na modelu štirih vrst
sesalcev
Nataša CIBER, Mateja DOLENC, Benjamin
DRAKSLAR, Andreja GAZVODA, Nika KLINEC, Bojan PAPIĆ,
Anja PUGELJ, Katarina ŠIMUNOVIĆ, Tamara ZORAN, Tina
ZUPANČIČ,
1
1
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Številni okoljski dejavniki vplivajo
na strukturo mikrobnih združb, njihovo aktivnost in
lastnosti okolja prebavnega trakta, vendar ne glede na
večino sprememb sistem zagotavlja podlago za pretvorbo
energije ter s tem dolgoročno stabilni soobstoj
različnih gostiteljev in lastne specifične črevesne
mikrobiote preko geoloških časovnih okvirov. Ker so se
metodološki pristopi izkazali za največji vir
sistematičnih napak v primerjavah mikrobnih združb med
različnimi organizmi iste vrste ali med različnimi
vrstami, smo preizkusili številne metode na vzorcih iz
različnih vrst sesalcev z namenom preveriti izvedljivost
takega pristopa za prihodnje rutinske analize
mikrobiomov: (i) analize fizikalno-kemijskih parametrov;
(ii) metabolne lastnosti pritrjene planktonske frakcije
v primerjavi s celokupno; (iii) strukture mikrobnih
združb bakterij in arhej; (iv) analitske pristopke k
analizi podatkov. Uporabili smo modelne vsebine prebavil
štirih vrst sesalcev, ki zajema v veliki meri razlike
med različnimi tipi prebavil: prežvekovalci in glodalci
(kot pre- in post- peptični fermentatorji), vsejede ter
zveri. Drugi namen študije je bil (i) oceniti obseg
raztrosa podatkov zaradi sodelovanja različnih
operaterjev na pridobljene podatke ter (ii) ovrednotiti
usposobljenost skupine študentov za opravljanje
industrijsko orientiranih preiskav in meritev v
1.letniku magistrskega študija Mikrobiologija, ter (iii)
spodbuditi ozaveščenost o pomembnosti in pomenu
aktivnosti s simulacijo rednega laboratorijskega
delovnega dneva in pripadajočih dolžnosti. Rezultati
kažejo, (i) da so se operaterji samostojno organizirali
in razdelili naloge; (ii) uspešno izvedli vse metode;
(iii) pridobili relevantne podatke; (iv) jih kritično
vrednotili in interpretirali v obsegu svojega znanja;
(v) da so raztrosi podatkov (RSD) tipično primerljivi s
tistimi iz avtomatiziranih analitskih procedur (<10 %)
in ponazarjajo v največji meri variabilnosti samega
biološkega materiala. Iz tega izhaja, da so se
motivirani magistrski študenti ob ustreznem vodenju
sposobni spoznati z neznanimi protokoli ter izvesti
laboratorijsko in analitsko kompleksne eksperimentalne
naloge, rezultate obdelati, izsledke interpretirati, ter
se približati izvajanju analitskih procedur v
industrijskih laboratorijih za generiranje kvalitetnih
setov podatkov.
1
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Ruminococcus flavefaciens
sodi med najpomembnejše celulolitične bakterijske vrste
v vampu prežvekovalcev in debelem črevesu monogastričnih
rastlinojedih sesalcev. Njena izjemna učinkovitost pri
anaerobni razgradnji (hemi)celuloznih substratov je
povezana s sintezo zunajceličnih multiencimskih
kompleksov celulosomov. V pričujočem delu smo preučili
genomski potencial za sintezo celulosomov in celulaz
seva 007C, izražanje slednjih pa analizirali z
encimogrami. V osnutku genoma tega seva smo
identificirali v celoti ohranjeno gručo genov, ki
kodirajo skafoldine, na osnovi njihove modularne zgradbe
pa smo predvideli zgradbo celulosomov tega seva. Nabor
genov za celulaze, ki smo jih identificirali v genomu
seva 007C, obsega po en zapis za encima s katalitskima
domenama GH48 in GH44 ter širok spekter domnevnih
endoglukanaz iz družin GH9 in GH5. Pri večini teh
encimov smo identificirali dokerinske domene, kar kaže
na to, da so vezani v celulosome. Module za vezavo na
celulozo smo identificirali le v kombinaciji s
katalitskimi domenami GH9. Ugotovili smo tudi, da se
večje endoglukanaze izražajo konstitutivno, manjše
encime pa smo zaznali le v supernatantu kultur, ki so
daljši čas rasle na mikrokristalinični celulozi.
Prispevek je del doktorske
disertacije z naslovom »Celulolitični sistem sevov 007C
in 007S bakterije Ruminococcus flavefaciens«, ki jo je
doc. dr. Maša Vodovnik izdelala pod mentorstvom prof.
dr. Romane Marinšek Logar
Agris category codes:
P10, T01 COBISS
1.01
Jezik: slovenski
Vpogled v
aerobno mikrobno združbo rečnega sedimenta Kamniške
Bistrice s klasičnim gojitvenim in molekularno
biološkim pristopom
1
1
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Rečni sistemi so največkrat
izpostavljeni antropogenim vplivom, ki vključujejo
kemično onesnaženost in evtrofikacijo. Vse to povzroča
spremembe tudi v strukturi in pestrosti mikrobnih združb
v rečnem sedimentu. Namen študije je bil z gojitvenimi
in molekularnimi metodami proučiti pestrost in strukturo
mikrobne združbe sedimenta Kamniške Bistrice. Vzorce
sedimenta smo odvzeli na treh mestih vzdolž toka reke:
izvir (Kamniška Bistrica), srednji del (Vir) in spodnji
del (Bišče) ter na terenu opravili osnovne
fizikalno-kemijske analize. Čiste kulture smo iz
sedimenta osamili in gojili na treh vrstah agarskih
gojišč (LB, NB in R2A) in jih mikro- in makromorfološko
opisali. Iz čistih bakterijskih kultur in iz vzorcev
sedimenta smo izolirali tudi genomsko DNAK. S
širokospecifičnimi bakterijskimi začetnimi
ologonukleotidi smo v reakciji PCR pomnožili ustrezne
dele genov za 16S rRNA in jih analizirali z metodo
gelske elektroforeze v gradientu denaturanta (DGGE).
Ugotovili smo, da je metoda DGGE primerna za proučevanje
pestrosti celokupne mikrobne združbe rečnega sedimenta
in omogoča ugotavljanje vplivov dejavnikov okolja na
raznolikost mikrobne združbe. Profili analize DGGE
mikrobnih združb so se med mesti vzorčenja razlikovali,
medtem ko profili čistih kultur po pričakovanju niso
predstavljali številčno pomembnejših bakterijskih
populacij sedimenta. Na podlagi profilov DGGE smo
izbrali 25 izolatov in za direktno sekvenciranje
pripravili njihove pomnožke. Pridobljene sekvence dela
gena za 16S rRNA smo z orodjem BLAST preliminarno
taksonomsko uvrstili med skupine bakterij, ki so
običajno prisotne v vodnih okoljih.
Ključne besede: mikrobiologija /
aerobne bakterije / rečni sediment / gojitvene metode /
molekularne metode / varstvo okolja / Slovenija
