Agris category codes: / COBISS
1.01 Jezik: angleški
Kdo živi v našem pomivalnem stroju? Preliminarni rezultati metagenomske analize gliv v gospodinjskih pomivalnih strojih
1,
Minka KOVAČ, Nataša TOPLAK
1
Omega d.o.o., Dolinškova 8, Ljubljana, SI-1000, Slovenija
IZVLEČEK
Na področju metagenomike je napredek
molekularno bioloških metod, predvsem razvoj naslednje
generacije sekvenciranja, dramatično spremenil in
razširil pogled na mikrobni svet. Napredek novih
molekularnih tehnik nam omogoča premagovanje
pomanjkljivosti tradicionalnih mikrobioloških tehnik,
predvsem pri identifikacij populacij gliv. Z novim
pristopom dobimo učinkovitejšo in zanesljivejšo ocenitev
števila vrst gliv v določenih populacijah. V naši
raziskavi smo uporabili tehnologijo naslednje generacije
sekveniranja Ion Torrent za analizo prisotnosti gliv v
gospodinjskih pomivalnih strojih. Identifikacija je
temeljila na masivni paralelni določitvi nukleotidnega
zaporedja podenote D2 LSU glivnega gena rRNA. S končno
analizo smo potrdili bogate in raznolike skupnosti gliv
v naših pomivalnih strojih, interpretacija rezultatov pa
je temeljila na že objavljenih predhodnih raziskavah
Zalarjeve in sodelavcev (2011). Rezultati naše raziskave
so potrdili, da nova tehnologija na mnogih področjih
presega klasične mikrobiološke metode, ki se uporabljajo
pri analizi skupnosti gliv in ponuja hitrejšo,
zanesljivejšo, občutljivejšo ter cenejšo identifikacijo
mikroorganizmov v skupnosti.
Agris category codes: L10 COBISS
1.01 Jezik: slovenski
Raziskave mikro RNA pri govedu, prašičih, ovcah in kokoših
1,
Minja ZORC, Tanja KUNEJ
1Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Mikro RNA (miRNA) so kratke
nekodirajoče RNA, ki imajo pomembno funkcijo pri
uravnavanju izražanja genov. Polimorfizmi v prekurzorjih
miRNA, v tarčnih genih ali znotraj komponent, ki
sodelujejo pri mehanizmu utišanja genov, pomembno
prispevajo k fenotipski raznovrstnosti pri živalih.
Zaradi te vloge so miRNA postale predmet naraščajočega
zanimanja za raziskave v povezavi s proizvodnimi
lastnostmi v živinoreji. V članku smo predstavili
primere povezav med miRNA in fenotipom pri štirih vrstah
rejnih živali: govedu, prašičih, ovcah in kokoših.
Večina raziskav o delovanju miRNA je usmerjenih predvsem
v mišično in maščobno tkivo, spolne žleze, razvoj
zarodka in imunski odziv organizma. Delovanje miRNA
vpliva tudi na produktivnost živali in posledično na
ekonomsko uspešnost prireje. S tem, ko razumemo
delovanje miRNA v različnih bioloških procesih, jih
lahko uporabljamo za razvijanje novih strategij za
izboljšanje produktivnosti rejnih živali.
Agris
category codes: P06 COBISS
1.02 Jezik:
slovenski
Prispevek bioplinskih naprav v Sloveniji k zmanjševanju toplogrednega učinka iz kmetijskega sektorja
1,
Neža NOVAK, Maša VODOVNIK
1
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Kmetijstvo je vir emisij
toplogrednega plina metana v okolje. Te emisije lahko
zmanjšamo z ustreznim skladiščenjem gnojevke in gnoja, s
pravilnim gnojenjem in ustrezno predelavo organskih
kmetijskih odpadkov v bioplin, kjer metan kontrolirano
zajemamo, uporabimo kot vir energije in s tem
zmanjšujemo nekontrolirane emisije toplogrednih plinov v
atmosfero. Bioplin je obnovljiv vir energije, ki ga
proizvajamo z mikrobno anaerobno razgradnjo v
bioplinskih napravah. Substrati v bioplinskih napravah
so različne vrste organske biomase kot so živinski gnoj
in gnojevka, žetveni ostanki, pokvarjena silaža, odpadki
iz živilsko-predelovalne industrije in biorazgradljivi
industrijski in komunalni odpadki. Nastali bioplin lahko
uporabimo za proizvodnjo toplote in električne energije,
očiščenega pa kot pogonsko gorivo (biometan).
Presnovljen substrat lahko uporabimo kot kakovostno
organsko gnojilo. Bioplin kot obnovljivi vir energije
predstavlja zamenjavo za fosilna goriva in tako dodatno
zmanjšuje emisije toplogrednih plinov iz fosilnih goriv.
V Sloveniji je v uporabi sistem finančnih podpor
električni energiji, proizvedeni iz bioplina. Leta 2014
je v Sloveniji delovalo 24 bioplinskih napravav, ki
največji delež bioplina proizvedejo iz energetskih
rastlin. Premajhen delež bioplina proizvedemo iz
gnojevke in gnoja, zato bomo v bodoče prvenstveno
podpirali razvoj kmetijskih mikrobioplinskih naprav, ki
bodo kot substrat uporabljale živinska gnojila in
odpadno organsko biomaso iz agro-živilskega sektorja.
Ključne besede: kmetijstvo / bioplin
/ toplogredni učinek / Slovenija
1
Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, SI-1225 Lukovica, Slovenija
IZVLEČEK
Čebelja družina potrebuje za svoj
razvoj ustrezno prehrano. Pomanjkanje medu v brezpašnem
obdobju lahko nadomestimo s krmljenjem družin s
sladkornimi pogačami ali sladkorno raztopino. Krmljenje
družin v brezpašnem obdobju spodbuja vzrejo zalege in
pašno aktivnost družin, bolj živahna družina pa
proizvede tudi več medu. Če je dodana prevelika količina
krme, pa to lahko vpliva na pristnost medu, posebej ob
tehniki prevešanja satja z venci krme iz plodišča v
medišče. Preverjanje pristnosti medu je zelo kompleksno,
na voljo ni ene same metode, na podlagi katere bi lahko
zanesljivo potrdili potvorjenost medu. Cilj raziskave je
bil ugotoviti, ali spomladansko krmljenje družin vpliva
na njihovo živalnost in zalogo medu v plodišču ter na
pristnost medu, prav tako pa tudi, ali obstaja kaka
preprosta metoda za ugotavljanje pristnosti medu.
Družine smo krmili s pogačami, katerim smo kot
označevalnik (marker) za ugotavljanje potvorjenosti medu
dodali kvasovke in modro barvilo za živila. Spremljali
smo živalnost družin in količino medu v plodišču.
Rezultate vsebnosti stabilnih izotopov ogljika v medu in
aktivnosti tujih encimov v njem smo primerjali z
rezultati vsebnosti kvasovk in barve medu (absorbanca
medu, določanje vrednosti L*, a*, b* s kromometrom
Minolta). Pojav kvasovk v medu in obarvan med sta očitno
dober pokazatelj potvorjenosti medu, kar pa mora biti še
dodatno raziskano.
Ključne besede: čebelarstvo / čebelje
družine / krmljenje / živalnost / med / pristnost /
barva / kvasovke
Agris category codes:
L73, E16 COBISS
1.01
Jezik: angleški
Analiza stroškov, povezanih z bovino spongiformno encefalopatijo v Češki republiki v obdobju 2001–2014
1
1
Palacký Univ. of Olomouc, Fac. of Arts, Dept. of Applied Economics, Křížkovského 12, CZ-771 80 Olomouc, Czech Republic
IZVLEČEK
Prispevek obravnava ekonomske
posledice pojava bovine spongiformne encefalopatije
(BSE) v Češki republiki, namreč denarna nadomestila
rejcem, katerih črede so bile prizadete, ter stroške
klanja živali in odstranitve klavnih trupov v
kafileriji. Med februarjem 2001 in koncem leta 2014 je
bilo testiranih 1,879.749 goved in v 30 primerih je bil
odkrit BSE. V čredah, kjer se je pojavil BSE, je bilo
izločenih 4.243 živali. Kmetom, katerih črede so bile
prizadete, so ponudili nadomestila za izgube, ki so jih
utrpeli. Vsota nadomestil v tem času je dosegla znesek
7,752.000 evrov. Od tega je bilo 83,3 % (6,458.000
evrov) nadomestil za zaklane živali, 9,7 % (752.000
evrov) za s tem povezane stroške, kot je klanje, varna
odstranitev trupov in stroški diagnostike, ter 6,9 %
(535.000) nadomestil za izpad proizvodnje. Povprečni
stroški za žival, ki je bila pozitivna za BSE, so
znašali 258.400 evrov in za žival iz črede z živaljo, ki
je bila pozitivna za BSE, 1.827 evrov. V kafileriji, ki
je bila odgovorna za klanje okuženih žvali in živali iz
čred, kjer je bila ugotovljena okužba, ter za varno
odstranitev trupov, je bilo med marcem 2003 in marcem
2009 predelanih 2.342 ton surovin, kar je stalo 363.777
evrov. Dejstvo, da sta bila zadnja dva primera BSE v
letu 2009, nakazuje trend eradikacije bolezni, kar je v
skladu s stanjem v drugih državah EU.
Agris category codes:
L01 COBISS
1.01
Jezik: slovenski
Pred odhodom na Dunaj naj bi bil Anton Janša na Koroškem?
1,
Janez GREGORI, Anton KOŽELJ, Peter DOVČ
1
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Mnenja in trditve, da je bil Anton
Janša od leta 1765 do odhoda na Dunaj v letu 1766 na
Koroškem, da je bil član koroške kmetijske družbe in
podobno, so novost v poznavanju življenja in dela prvega
c. k. čebelarskega učitelja na Dunaju. Prva objava s to
trditvijo je v knjigi Ehrenfelsa iz leta 1829 in druga v
knjigi Heinricha iz leta 1832. Objavi se ponovita v
drugih delih. Objave sporočajo, da je Anton Janša
Korošec, da je na Dunaj prenesel koroški način
čebelarjenja, da izhaja iz Koroške kmetijske družbe, ki
ga je tudi priporočila na Dunaju, da ga je na Dunaj
poklicala cesarica Marija Terezija in podobno. Med
slovenskimi avtorji sta na nekatere od teh zapisov
opozorila Perc (1925a,b) in Stabej (1955). Janša v
svojih knjigah piše in poudarja svoje gorenjsko poreklo,
gorenjski način čebelarjenja in gorenjski leseni panj
ter nikjer ne omenja svojega bivanja in delovanja na
Koroškem. Za potrditev teh zapisov in objav o Antonu
Janši na Koroškem je treba poiskati arhivske listine v
celovškem deželnem arhivu, s katerimi bo teza potrjena
oz. ovržena.
Ključne besede: čebelarstvo / čebele
/ Janša, Anton / biografije
