Mikrobni biosenzorji za monitoring okolja

David VOGRINC, Maša VODOVNIK, ¹

¹ Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Mikrobni biosenzorji so analitske naprave, ki nam omogočajo zaznavanje snovi v okolju zaradi specifične biološke reakcije, ki poteka v mikroorganizmu ali njegovem delu. Če želimo takšno napravo uporabiti za monitoring onesnažil v okolju, moramo dobro poznati odziv mikroorganizma na specifičen analit in ga preko pretvornika signala spremeniti v kvantitativno obliko. Poznamo različne konfiguracije mikrobnih biosenzorjev glede na pretvornik signala – elektrokemijske in optične biosenzorje ter mikrobne gorivne celice. Vsaka ima svoje prednosti in slabosti, katero uporabimo, je v veliki meri odvisno od izbora biosenzorskega organizma. Transgene celice E. coli nam omogočajo bioluminescenčno ali fluorescenčno zaznavo, v mikrobne gorivne celice pa lahko vključimo mešane mikrobne združbe. Z izborom organizma se prilagajamo tudi onesnažilu. Med najpogostejšimi onesnažili so pesticidi, težke kovine, fenoli, organski odpadki. Z biosenzorji ne spremljamo le njihovih koncentracij v okolju, pač pa beležimo tudi toksične in genotoksične vplive analitov na mikroorganizme. S povečevanjem skrbi za okolje narašča tudi pomen mikrobnih biosenzorjev. Razvoj tehnologij, kot sta bioinformatika in genetski inženiring, nam omogoča temeljitejše in uspešnejše načrtovanje uporabe mikrobnih biosenzorjev v okoljskih aplikacijah. Izziv za prihodnje pa ostaja prenos mikrobne biosenzorske tehnologije na teren.

Ključne besede: mikrobiologija / varstvo okolja / mikrobni biosenzorji / okoljska onesnažila / mikrobne gorivne celice / bioluminescenca / genetika / bioinformatika / genetski inženiring

Acta agriculturae Slovenica, 106(december 2015)2, 77–85.

Agris category codes: L01, U10
COBISS 1.01
Jezik: slovenski

Ekonomska analiza organiziranosti jahalnega centra; primer uporabe linearnega programiranja

¹Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

V prispevku analiziramo ekonomiko konjeniškega centra, ki poleg storitev šole jahanja vključuje tudi rejo in oskrbo konj. Temeljimo na predpostavkah hipotetičnega kmetijskega gospodarstva, ki deluje v osrednji Sloveniji. Priprave optimalnega načrta gospodarjenja se v prispevku lotevamo s pomočjo metod matematičnega programiranja. Z njihovo uporabo lahko v danih razmerah z različnih zornih kotov ovrednotimo razvojno perspektivnost in pokažemo na možnosti povečanja dodane vrednosti. Na podlagi maksimiranja pokritja poizkušamo odgovarjati na različna vprašanja in izzive, ki se pojavijo pri vodenju in načrtovanju takšnega konjeniškega centra. Dobljeni rezultati kažejo, da so dana cenovno-stroškovna razmerja neugodna za lastno vzrejo konj, in sicer tako za namen obnove lastne črede šolskih konj kot tudi za prodajo. Slednje odraža trenutno neugodne razmere na področju konjereje. Na takšnih gospodarstvih je oskrba konj pomembna aktivnost in preko oportunitetnega vidika določa optimalni nabor dejavnosti. Tako z vidika diverzifikacije dohodka kot dodatnega vira prihodka so zanimive tudi aktivnosti male šole jahanja za otroke. Šola jahanja, ki ima zaposlenega enega inštruktorja jahanja, lahko ob predpostavki pokritega jahališča stroške polne zaposlitve pokrije s 4,6 šolskih konjev.

Ključne besede: konji / konjeništvo / jahalni centri / ekonomska analiza / linearno programiranje

Acta agriculturae Slovenica, 106(december 2015)2, 87–91.

Agris category codes: L50
COBISS 1.01
Jezik: angleški

Vzpostavitev primarne celične kulture konjskih keratinocitov iz biopsij

¹, Tjaša LAPANJA, Klavdija POKLUKAR, Natalija TOMINŠEK, Peter DOVČ

¹ Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Primarna celična linija iz kožnega tkiva lahko služi za imunološke, proteomske in genomske raziskave kot in vitro model kože. Cilj naše študije je bila vzpostavitev primarne celične linije keratinocitov iz biopsije kožnega tkiva dveh konjev. Primarno celično kulturo smo pridobili z mehansko in encimsko razgradnjo tkiva in z metodo izraščanja celic. Rezultat je bila heterogena kultura keratinocitov in fibroblastov. Za imunološko karakterizacijo smo uporabili protitelesa proti citokeratinu 14 in vimentinu ter poskusili obogatiti delež keratinocitov v kulturi. Uspešno smo pridobili primarno celično linijo keratinocitov, ki je potencialno uporabna za preučevanje kožnih bolezni konjev, kot živalski model za preučevanje človeških bolezni in za testiranje kozmetičnih izdelkov ter zdravil.

Ključne besede: molekularna biologija / primarna celična kultura / koža / konji / keratinocite

Acta agriculturae Slovenica, 106(december 2015)2, 93–96.

Agris category codes: L01, L10
COBISS 1.01
Jezik: angleški

Reakcijske norme za debelino hrbtne slanine pri testiranih mladicah v Sloveniji

¹, Milena KOVAČ, Špela MALOVRH

¹ Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Živali imajo možnost, da se na razlike v okolju odzivajo različno. To imenujemo fenotipska plastičnost ali okoljska občutljivost. Robustne živali, ki kažejo majhno variabilnost med okolji, so manj občutljive. Namen prispevka je z reakcijskimi normami preučiti interakcijo med genotipom in okoljem za debelino hrbtne slanine. Za analizo podatkov smo uporabili model z naključno regresijo, reakcijske norme smo napovedali 239 očetom. Rezultati kažejo, kako se preučevana lastnost za posameznega očeta skozi okolja spreminja.

Ključne besede: prašiči / mladice / genetika / okolje / maternalni genotip / debelina hrbtne slanine / reakcijske norme / Slovenija

Acta agriculturae Slovenica, 106(december 2015)2, 97–101.

Agris category codes: L01, L73
COBISS 1.01
Jezik: angleški

Vpliv različnih vrst nastila na pojav vnetja kože na blazinicah stopal, vnetja kože skočnih sklepov ter na operjenost pri pitovnih piščancih

¹ Mirjana ŽOLGER, Mojca PESTOTNIK

¹ Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Poskus je bil zasnovan z namenom ocenitve operjenosti področja prsi in beder pitovnih piščancev, vzrejenih na treh vrstah nastila, vključujoč lesne oblance, razrezan papir in rezano pšenično slamo. Poskus je trajal 72 dni. Štiristo sedeminštirideset en dan starih pitovnih piščancev je bilo naključno razdeljenih v 3 skupine, 149 živali na posamezno vrsto nastila. V poskusnem obdobju smo trikrat (24., 47. in 72. dan) ocenili operjenost področja prsi in beder z uporabo lestvice z ocenami od 1 do 4. Istočasno smo ocenili intenzivnost vnetja kože na blazinicah stopal in intenzivnost vnetja kože na skočnih sklepih z uporabo lestvice z ocenami od 1 do 3. Na koncu poskusa smo vzorcem nastila določili gostoto, vsebnost vode, pH vrednost ter sposobnost zadrževanja vode. Intenzivnost vnetja kože na blazinicah stopal je bila značilno različna (p < 0,016) med posameznimi vrstami nastila in sicer so najvišje (najslabše) ocene dosegli piščanci, uhlevljeni na rezani pšenični slami, in najnižje (najboljše) piščanci, uhlevljeni na lesnih oblancih. Vrsta nastila ni značilno vplivala (p < 0,016) niti na operjenost področja beder niti na pojavljanje vnetij kože na skočnih sklepih. Pri piščancih, uhlevljenih na pšenični slami, je bila opažena najslabša operjenost področja prsi. Vzorec nastila s pšenično slamo je imel najvišjo vsebnost vode ter najvišjo pH vrednost. Izmed treh proučevanih materialov so se kot najboljši material za nastiljanje v rejah pitovnih piščancev izkazali lesni oblanci.

Ključne besede: perutnina / pitovni piščanci / nastil / blazinice stopal / skočni sklepi / vnetje kože / operjenost

Acta agriculturae Slovenica, 106(december 2015)2, 103–112.

Agris category codes: L10
COBISS 1.01
Jezik: slovenski

Analiza lastnosti zunanjosti pri plemenskih bikih cikastega goveda

¹, Miran ŠTEPEC, Betka LOGAR, Klemen POTOČNIK

¹ Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

V raziskavi smo analizirali lastnosti zunanjosti pri 330 plemenskih bikih cikastega goveda. Sistem ocenjevanja zunanjosti pri cikastem govedu vključuje merjene, posamezne ocenjevane in sestavljene ocenjevane lastnosti. Posamezne ocenjevane lastnosti so razdeljene v dva sklopa, in sicer avtohtonost in telesne oblike. Tri sestavljene ocenjevane lastnosti so: avtohtonost, omišičenost in telesne oblike. Sistematski del statističnega modela smo analizirali s proceduro GLM v programskem paketu SAS in je vključeval vpliv leta ocenjevanja in starost živali ob ocenjevanju kot linearno regresijo. V povprečju so bili 14,6 mesecev stari plemenski biki v vihru visoki 117,1 cm. Na podlagi višine vihra in posameznih ocenjevanih lastnosti iz sklopa avtohtonost so bili potencialni plemenski biki neposredno ob koncu ocenjevanja razvrščeni v cikasti, delni cikasti in pincgavski tip. Tak način razvrščanja ne upošteva vplivov okolja na izraženost lastnosti zunanjosti. Na lastnosti zunanjosti in posledično na razvrstitev plemenskih bikov v tip pomembneje vplivata vsaj leto ocenjevanja in starost ob ocenjevanju. Razvrstitev živali v ustrezen tip bi bilo zaradi tega potrebno opraviti po izvrednotenju ocen za lastnosti zunanjosti ob upoštevanju vplivov okolja.

Ključne besede: govedo / pasme / cikasto govedo / plemenski biki / tipi / lastnosti zunanjosti / ocenjevanje

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta