SPOMINU STROKOVNEGA SVETNIKA ALEŠA KMECLA

31. januarja 1997 je sklenil svojo življenjsko pot naš kolega Aleš Kmecl, Človek z veliko začetnico. Rodil se je pod Kumom, v Šentjurju kot četrti v družini s petimi otroki. V gimnazijo je hodil v Celju. Po maturi se je vpisal na takratno Fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani in leta 1962 diplomiral. Krajši čas je delal na Kmetijskem inštitutu Slovenije, za tem tri leta v Kmetijsko-živilskem kombinatu Kranj, kjer je bil na prašičji farmi zadolžen za prehrano in selekcijo. Nato je služboval pri kmetijski zadrugi “Krka” v Novem mestu. Leta 1968 je šel bližje svojim koreninam, v Laško, kjer je ostal kot vodja lastne kmetijske proizvodnje in kooperacije do konca leta 1969. Takrat je sprejel vabilo in prišel na Biotehniško fakulteto. Na področju selekcije perutnine je vztrajal do konca.

Ne moremo niti omeniti niti našteti vseh Aleševih delovnih področij, zadolžitev in uspehov. S svojim tihim, vztrajnim in vseskozi poštenim delom v dostikrat nezavidljivih pogojih si je pridobil nesporen ugled in spoštovanje med perutninarji, strokovnjaki, selekcionerji po celi nekdanji Jugoslaviji. Za svoje delo je dobil tudi nekaj nagrad: leta 1977 nagrado Sklada Borisa Kidriča za izume in izboljšave, 1980. priznanje takratne temeljne visokošolske organizacije združenega dela za živinorejo Biotehniške fakultete in 1984. bronasto plaketo občine Domžale.

Aleš Kmecl ni bil posebno zgovoren, vendar še daleč ni bil pust, bil je duhovit, znal je biti hudomušen. Njegovi priložnostni govori so bili polni topline, človečnosti in dobrote, pravi pesniški biseri. Poznali in cenili smo njegov posluh za izbrano besedo, dar za lep in pravilen slovenski jezik in jasno izražene misli. Svojega mišljenja se ni bal glasno izraziti tudi takrat, ko je vedel, da bi bilo zanj bolje, če ga ne bi.

Dan mu je bil bister um. V spominu imamo bleščeče opravljen izpit iz matematike, o čemer je prof. Jamnik pripovedoval vsakomur, ki ga je srečal. Iz raznih zapletenih finančnih ukrepov je takoj izluščil posledice, medtem ko se nam drugim niti posvetilo ni, za kaj pravzaprav gre.

Čeprav je bil Aleš Kmecl skromen, ali pa morda ravno zaradi tega, je svojo okolico bogatil. Hvaležni smo mu za vse, kar nam je dal kot strokovnjak in človek in ponosni, da smo imeli priložnost delati z njim v istem kolektivu.

Urednica

Jasna Stekar

BIBLIOGRAFIJA Aleša KMECLA, dipl. ing. agr.

Elizabeta KMECL^a)*, Cvetka GRBEC in Jerneja ŠKERJANEC
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija
*sedanji naslov: Hudo 56, 1235 Radomlje, Slovenija

Osebna bibliografija
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Bibliografija obsega 102 objavljeni in neobjavljeni (poročila, projekti,...) deli, napisani v letih od 1962 do 1997. Bibliografski zapisi so urejeni kronološko po letih.

IZOLACIJA KSILANOLITIČNIH BAKTERIJ IZ VAMPA, KI PROIZVAJAJO MASLENO KISLINO

Maša ZOREC^a), Romana MARINŠEK LOGAR in G. AVGUŠTIN
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Ksilani so glavna sestavina rastlinskih materialov in veliko vampnih bakterijskih vrst ima encime s ksilanolitično aktivnostjo. Izolirali smo osem bakterijskih ksilanolitičnih vrst iz vampa in določili končne metabolne produkte, fermentacijske profile sladkorjev in encimske aktivnosti. Vse so bile po Gramu negativne, paličaste (razen ene kokoidne), proizvajale so masleno kislino in imele s ksilanom inducibilne ksilanaze. Začasno smo izolate razdelili v štiri skupine (A, B, C, D). Večine sevov se ne da uvrstiti v nobeno že uveljavljenih vampnih ksilanolitičnih vrst in potrebne so nadaljne genotipske in fenotipske karakterizacije, da bi potrdili naša predvidevanja o odkritju novih vapnih bakterijskih vrst.

Ključne besede: vamp, bakterije, razgradnja ksilana, sladkorno fermentacijski profili, končni metabolni produkti

O LOKALIZACIJI KSILANOLITIČNIH ENCIMOV V PREVOTELLI BRYANTII B₁4

Romana MARINŠEK LOGAR^a) in F. V. NEKREP
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Prevotella bryantii B₁4 je striktno anaerobna, po Gramu negativna vampna bakterija, ki razgrajuje polisaharide. EDTA/sferoplastiranje in postopek osmotskega šoka sta bila uporabljena za preiskovanje celične lokacije endoksilanolitične, b -ksilozidazne in a -L-arabinofuranozidazne aktivnosti v P. bryantii B₁4. Celice iz pozne eksponencialne faze so po ozmotskem šoku sprostile večino endoksilanazne in CMC-azne aktivnosti, kar kaže na periplazmatsko lokacijo obeh encimskih aktivnosti. b -ksilozidazna in a -L-arabinofuranozidazna aktivnost sta se v velikem deležu pojavili v membranski celični frakciji. Približno 23 % celotne endoksilanazne in 30 % CMC-azne aktivnosti ima ekstracelularno lokacijo. b -ksilozidazne in a -L-arabinofuranozidazne aktivnosti ni bilo mogoče dokazati v supernatantu kulture P. bryantii B₁4.

Ključne besede: vamp, anaerobne bakterije, Prevotella bryantii, ksilanaze, lokacija encimov

PROTEOLITIČNA AKTIVNOST VAMPNIH BAKTERIJSKIH VRST IZ RODU PREVOTELLA

G. AVGUŠTIN^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Pri 27 sevih, ki sodijo v štiri nedavno opisane anaerobne bakterijske vrste iz rodu Prevotella, smo preverili proteolitično aktivnost proti ¹⁴C označenemu kazeinu. Ugotovili smo velike razlike med aktivnostmi sevov, ki podpirajo nova filogenetska spoznanja o tem bakterijskem rodu. Največjo aktivnost smo dokazali pri sevih iz vrste P. brevis in nekaterih posameznih sevih, ki predstavljajo samostojne, a še neopisane taksonomske linije. Za ostale seve iz vrst P. ruminicola, P. bryantii in P. albensis je v znanstvenih objavah pogosto zapisana domneva o velikem pomenu pri razgradnji proteinov v vampnem ekosistemu, vendar najverjetneje ne velja.

Ključne besede: vampne bakterije, Prevotella ruminicola, P. brevis, P. bryantii, P. albensis, proteoliza, kazein, vamp

SPECIFIČNO ODKRIVANJE BAKTERIJSKIH VRST V PREBAVILIH DOMAČIH ŽIVALI Z IN SITU HIBRIDIZACIJO IN EPIFLUORESCENTNO MIKROSKOPIJO

Katarina TEPŠIČ^a) in G. AVGUŠTIN
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
V vzorcih iz vampa krave črno-bele pasme smo z in situ hibridizacijo in epifluorescentno mikroskopijo specifično odkrivali bakterijske celice iz vrste Prevotella bryantii z ozko specifično rRNK sondo PBB₁4. S široko specifično sondo PREBAC smo odkrivali bakterijske celice iz filogenetske skupine cytophaga-flexibacter-bacteroides. Obe sondi, označeni z tetrametilrodamin izotiocianatom (TRITC), sta visoko specifični in omogočata jasen in močan signal brez spremljajoče nespecifične fluorescence. Celice v vzorcu vampne vsebine, ki sta jih sondi prepoznali, so v primerjavi s celicami laboratorijske čiste kulture P. bryantii B₁4 dva do trikrat manjše, vendar svetijo s podobno jakostjo.

Ključne besede: in situ hibridizacija, epifluorescentna mikroskopija, vamp, prebavila, mikroorganizmi, gram negativne bakterije, Prevotella

SLADKORNO FERMENTACIJSKI PROFILI BIFIDOBAKTERIJ IZ ČREVESA PODGAN

Lijana FANEDL^a) in G. AVGUŠTIN
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Enaindvajsetim izolatom bifidobakterij iz tankega črevesa podgan in trinajstim tipskim sevom bifidobakterij smo z uporabo hitrega biokemijskega testa (API 50CH) določili sladkorno fermentacijske profile. Na osnovi rezultatov fermentacije 49 različnih sladkorjev smo izolate bifidobakterij razvrstili v tri glavne skupine, katerih profili so bili drugačni od profilov do sedaj znanih vrst iz rodu Bifidobacterium. Tri skupine iz črevesa izoliranih sevov se glede na izračunane fenetične koeficiente podobnosti med seboj fenotipsko precej razlikujejo. Skupina A je fenotipsko različna od vseh 13 preiskanih tipskih sevov, skupina B je najbolj podobna vrsti B. magnum in skupina C vrsti B. infantis. Izolat 69 se razlikuje od vseh ostalih izolatov in je podoben tipskima sevoma B. pseudolongum in B. coryneforme. Čeprav izolatov praviloma ne moremo uvrščati v filogenetske taksonomske skupine na podlagi fenotipske podobnosti, predvidevamo, da sodijo izolirani sevi v doslej še neopisane bakterijske vrste iz rodu Bifidobacterium.

Ključne besede: API 50CH test, bifidobakterije, identifikacija, sladkorno fermentativni profili

HITRA METODA ZA KONCENTRIRANJE RAZTOPIN NUKLEINSKIH KISLIN
S PREPIHOVANJEM Z N₂

M. PETERKA^a), A. GASPARIČ in G. AVGUŠTIN
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Opisali smo hitro, poceni in učinkovito metodo za koncentriranje raztopin nukleinskih kislin. Zmanjševanje volumna in povečevanje koncentracije nukleinskih kislin v raztopini smo dosegli s prepihovanjem le te z dušikovim plinom ob pretoku 2-3 l/minuto. Metodo smo primerjali s klasično precipitacijsko tehniko in ugotovili podobno uspešnost ob krajšem času in nespremenjeni kvaliteti nukleinskih kislin, kar smo dokazali z uspešnimi genetsko manipulacijskimi poskusi, t.j. endonukleazno restrikcijo in verižno reakcijo s polimerazo DNK. Ob pretoku plina 3 l/minuto s to tehniko zmanjšamo volumen raztopine DNK s 300 m l na 100 m l v 35 minutah ob skoraj nespremenjeni količini DNK v raztopini.

Ključne besede: DNK, koncentracija, N₂, metoda

OCENA DONOSNOSTI KMETIJSKE PRIDELAVE NA IZBRANIH KMETIJAH V SLOVENIJI *

S. KAVČIČ^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
S pomočjo anketne metode je izdelana ocena donosnosti kmetijske pridelave v Sloveniji. Opisan je razvoj kalkulacijskih metod v svetu in pomislek pri uporabi nekaterih metod. Naštete so najpogostejše vrste podatkov, potrebne za izračun pokritij kot najbolj pogoste osnove za načrtovanje in analizo kmetovanja. Osnovni namen raziskave je izračun finančnega rezultata (dohodka) na 15 izbranih kmetijah za leto 1994. Izračunali smo tudi nekatere podrobnejše kazalce, s katerimi si lahko pomagamo pri iskanju šibkih točk in možnosti izboljšanja obstoječe prakse. Izračuni kažejo pozitiven finančni rezultat na vseh anketiranih kmetijah. Dobljene vrednosti se gibljejo v razponu med 113.000 SIT in 1,772.000 SIT. Ob upoštevanju vloženega dela lahko zaključimo, da ocene poslovanja izkazujejo nizek donos na vložena sredstva in opozarjajo na potrebo po boljšem upravljanju z razpoložljivimi proizvodnimi dejavniki. Groba analiza nam nakazuje možnost izboljšanja finančnega rezultata z zmanjševanjem stalnih stroškov na enoto proizvoda in s povečevanjem intenzivnosti proizvodnje. Nakazali smo verjetne srednjeročne in dolgoročne spremembe, pri čemer smo upoštevali omejitve širšega poslovnega okolja.

Ključne besede: vodenje kmetije, donosnost kmetovanja, kalkulacijske metode, pokritje

KOEFICIENTI ELASTIČNOSTI PONUDBE V SLOVENSKEM KMETIJSTVU *

E. ERJAVEC^a) in J. TURK
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
V članku so analizirani trendi rasti kmetijske ponudbe v obdobju zadnjih 30-let (1966-1995). Uporaba Kalman filtra nam je omogočila ekonometrično ocenjevanje analize ponudbe za 6 najpomembnejših kmetijskih proizvodov v Sloveniji. Pričakovana sta bila dva strukturna preloma v opazovanem obdobju. Izračuni koeficientov elastičnosti sta ju ovrgla. Reforme v kmetijstvu so bile postopne in so se pričele že precej pred letom 1990. Izračunane visoke cenovne elastičnosti ponudbe za govedo in koruzo kažejo na sorazmerno visoko stopnjo odprtosti in odzivnosti trgov teh dveh proizvodov tudi v preteklosti. Ugotovljene nizke elastičnosti ponudbe za prašičje meso in krompir ter predvsem za mleko in pšenico lahko pojasnimo tudi z administrativno vodenim trgom teh pomembnih kmetijskih dobrin s strani države in prisotnostjo kvazi fiksnih proizvodnih dejavnikov. Iz vrednosti navzkrižnih cenovnih elastičnosti so dokaj jasno razvidne substitucijske in komplementarne povezave različnih proizvodov, ki pa se s časom spreminjajo. Iz rezultatov te ekonometrične analize lahko sklepamo, da bi v primeru večjih sprememb ekonomskega sistema (npr. pristop Slovenije v EU) prišlo do zelo različnega odziva kmetijske ponudbe.

Ključne besede: analiza ponudbe, strukturne spremembe, Kalmanov filter, slovenski kmetijski sistem

UVAJANJE KNJIGOVODSTVA PO SISTEMU FADN NA KMETIJAH V SLOVENIJI

S. KAVČIČ^a) in Neva PAJNTAR
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Opisane so agrarnopolitične razmere, ki so v Evropski zvezi (EZ) in v Sloveniji pripeljale do uvajanja kmetijskega knjigovodstva po FADN metodologiji, s poudarkom na dohodkovnih vidikih kmetijske politike, ki zahtevajo informacije o dohodkih kmečkih družin. Metodologija v Sloveniji je podobna sistemu FADN, ki je v uporabi v EZ. Rezultati za Slovenijo za leta 1994 do 1996 ne morejo skriti začetnih problemov postavljanja novega informacijskega sistema. Rezultati niso povsem skladni, vprašljiva je njihova reprezentativnost in primerljivost s kazalniki v EZ. Nujna je izpeljava strukturnega popisa slovenskih kmetij in dokončanje postavitve celotnega sistema, z vzporednimi izračuni za neposredno poslovno odločanje. Omenjeni so tudi nekateri problemi načelne narave vpeljanega FADN, zaradi katerih ta ne ustreza dejanskim potrebam kmetijske politike.

Ključne besede: knjigovodstvo, FADN, metode, Slovenija

GENETSKA RAZNOLIKOST MED FENOTIPSKO RAZLIČNIMA POSTRVEMA V SLOVENIJI, AVTOHTONO IN VNESENO *

A. SNOJ^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Iskali smo genetski polimorfizem, s katerim bi bilo mogoče razlikovati med slovenskimi avtohtonimi (donavskimi) in vnešenimi (atlantskimi) populacijami postrvi (Salmo trutta). Znotraj kontrolne regije mitohondrijske DNK smo našli tri polimorfna mesta s štirimi genetskimi variantami, od katerih sta bili dve značilni za donavski tip postrvi, ena za atlantski tip in druga za ohridsko postrv. Pri analizi mikrosatelitne DNK smo našli en informativen lokus s štirimi aleli, ki so omogočali razlikovanje med donavskim in atlantskim tipom postrvi ter ohridsko postrvjo. S temi genetskimi markerji smo ugotovili, da je na območjih, kjer vlagajo ribogojniško postrv, ogrožena genetska in fenotipska identiteta slovenske avtohtone postrvi.

Ključne besede: genetski polimorfizem, genetski markerji, mitohondrijska DNA, mikrosateliti, postrv, Salmo trutta

IN VITRO STIMULACIJA LIMFOCITOV Z MITOGENOM, IZOLIRANIM IZ MYCOPLASMA SYNOVIAE *

Mojca NARAT ^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Predhodno poročilo
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Mycoplasma synoviae povzroča okužbo zgornjih dihalnih poti pri kokoših in puranih. V nedefiniranih pogojih okužba lahko povzroči tudi nastanek artritičnega obolenja imenovanega infekciozni sinovitis. Pri proučevanju tega sinovitisa kot živalskega modela za proučevanje avtoimunskih artritisov smo preverjali tudi prisotnost, lokacijo in aktivnost mitogenih faktorjev Mycoplasma synoviae, ki lahko vplivajo na nastanek infekcioznega sinovitisa. V opisani študiji smo prikazali in vitro aktivnost mitogenih faktorjev, izoliranih iz supernatantov štirih različnih kultur sevov Mycoplasma synoviae in iz membran istih celic. Mitogen, izoliran iz superntanta kulture Mycoplasma synoviae, sev AAY-30, je imel več kot dvakrat višjo mitogeno aktivnost kot izolat iz celičnih membran istega seva. Nosilka te aktivnosti je membranska beljakovina, ki je aktivna za piščančje in mišje timusne T limfocite in za človeške limfocite iz periferne krvi. Beljakovina ima molekulsko maso okrog 60 kD in izoelektrično točko (pI) 4.0.

Ključne besede: Mycoplasma synoviae, mitogeni, T limfociti

PREVLADOVANJE CD8⁺ LIMFOCITOV V SINOVIALNIH TEKOČINAH KOKOŠI Z EKSPERIMENTALNO INDUCIRANIM INFEKCIOZNIM SINOVITISOM *

Mojca NARAT^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Naravna in ekspin poteku infekcioznega sinovitisa verjetno glavno vlogo T celice. Z uporabo monoklonskih protiteles proti različnim markerskim tekomolekulam na kokšjih T eksperilimfocitih smo ugotovili, da je prevladujoča subpopulacija T celic v sinovialih činah mikrmentalno okuženih živali Mycoplasma snosilka CD8⁺ a /b TCR markerskih molekul.erimentalna okužba kokoši z oorganizmom artritisynoviae povzroča poleg obolenja zgornjih dihalnih poti tudi nastanek infekcioznega sinovitisa, oblike a, ki ga zaradi značilnih histoloških in imunoloških znakov uvrščamo med avtoimunske bolezni. Tako kot pri drugih artritisih imajo tudi pri razvoju

Ključne besede: Mycoplasma synoviae, infekciozni sinovitis, artritis, T celice

UČINKI STARANJA NA PRESNOVO IN POTREBE PO BELJAKOVINAH

P. PATUREAU MIRAND^a), Marie Agnes ARNAL, T. MALMEZAT in L. MOSONI
^a)INRA, Protein metabolism unit, Center Clermont-Ferrand-Theix, 63122 Saint Genes-Champanelle and HNCR Clermont-Ferrand, France,

Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Nekatere učinke staranja na presnovo beljakovin lahko ugotavljamo na molekularnih ravneh. V telesu pride do izgube brezmaščobne telesne mase predvsem zaradi izgube mišičnih beljakovin. Vzroke za to izgubo težko ugotavljamo v bazalnem stanju, saj učinke molekularnih sprememb na deleže sinteze in razkroj redko določamo v tkivih ali celem telesu. Nasprotno pa lahko tiste učinke staranja na presnovo beljakovin, ki so povezani s hormoni, vadbo, hranilnimi snovmi in izginevanjem mišičja, povezujemo bolj neposredno z navedenimi spremembami. Zmanjšanje učinkovitosti anabolizma beljakovin nakazuje, da so potrebe po beljakovinah pri starejših tako velike kot pri mladih odraslih.

Ključne besede: staranje, mišica, tvorba beljakovin, razpad beljakovin, potrebe po beljakovinah

HRANILNA IN ENERGIJSKA VREDNOST KORUZNE SILAŽE ZA KRAVE MOLZNICE

Marija RAJČEVIČ^a), T. ILC in J. ŽLINDRA
^a) Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1113 Ljubljana, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Na M-Kmetijskem gospodarstvu Kočevje smo spremljali kemično sestavo, hranilno in energijsko vrednost koruzne silaže. V letu 1993 je silažno koruzo prizadela suša, zato smo za to leto določili še in vitro prebavljivost suhe in organske snovi dveh vzorcev od suše različno prizadete koruze ter dveh vzorcev silaže z različno vsebnostjo suhe snovi. Vsebnost suhe snovi analiziranih vzorcev silažne koruze je bila 275,8 in 362,4 g kg^-1, v njej je bilo 252,0 in 254,7 g kg^-1 surove vlaknine ter 6,38 in 6,41 MJ NEL. Prebavljivost suhe snovi je bila 0,664 in 0,660, prebavljivost organske snovi pa 0,657 in 0,652. Povprečje suhe snovi 6 vzorcev analiziranih silaž pridelka 1993 je bilo 312,9 ± 19,9 g kg^-1, v njej je bilo 228,3 ± 13,1 g kg^-1 surove vlaknine in 6,54 ± 0,12 MJ NEL. In vitro prebavljivost suhe snovi koruzne silaže s 311,1 g kg^-1 suhe snovi je bila 0,665, organske snovi pa 0,657; v silaži s 347,2 g kg^-1 suhe snovi pa je bila prebavljivost suhe snovi 0,666, organske snovi pa 0,660. V silaži pridelka 1994 (n=8) je bila povprečna vsebnost suhe snovi 362,9 ± 50,6 g kg^-1, v njej je bilo 231,5 ± 18,6 g kg^-1 surove vlaknine in 6,4 ± 0,2 MJ NEL. Analizirana silaža pridelka 1995 (n=5) je vsebovala 307,9 ± 26,3 g kg^-1 suhe snovi, v kateri je bilo 238,1 ± 11,3 g kg^-1 surove vlaknine, in 6,3 ± 0,12 MJ NEL. Menimo, da sta energijska in hranilna vrednost silaže iz leta 1993, ko je koruzo prizadela suša, realno nižji, kot kaže izračun na osnovi kemične analize.

Ključne besede: koruzna silaža, krave molznice, hranilna vrednost, energijska vrednost

ZRNJE METULJNIC V PREHRANI*

Tatjana PIRMAN^a), Jasna M. A. STEKAR in Etiennette COMBE
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Pregledni znanstveni članek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Več kot 65 % beljakovin in več kot 80 % energije zaužijemo z rastlinsko hrano. Metuljnice zato zavzemajo posebno mesto pri prehrani, ker vsebujejo skoraj dva do trikrat več beljakovin kot žita. So tudi pomemben vir energije, več vitaminov skupine B-kompleks, esencialnih elementov in vlaknine. Beljakovine so nekoliko slabše kakovosti zaradi pomanjkanja žveplo vsebujočih aminokislin, vendar če jih uživamo v kombinaciji z žiti, dosežemo zgleden dopolnjujoč učinek. Navajamo nekaj najpogostejših antihranilnih spojin, ki so v zrnju metuljnic, njihov vpliv na hranilno vrednost in uporabo metuljnic v prehrani.

Ključne besede: metuljnice, prehrana, struktura semena, kemična sestava, antihranilne spojine

MORFOLOŠKA IN KEMIČNA SESTAVA DVEH KORUZNIH HIBRIDOV IN NJUN VPLIV NA KAKOVOST SILAŽE

J. (Jože) VERBIČ^a), D. BABNIK, Ana GREGORČIČ in M. KMETIČ
^a) Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, 1000 Ljubljana, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Določili smo kemično sestavo in in vitro prebavljivost zrnja, nezrnatega dela, koruze za siliranje in ustreznih silaž dveh hibridov, ene trdinke in ene zobanke. Hibrida sta se značilno razlikovala v deležih listov+ličja, klasincev in zrnja. Hibrid je značilno vplival na vsebnost surovih beljakovin in pepela v zrnju in nezrnatem delu. Zrnje obeh hibridov se je razlikovalo tudi v vsebnosti surovih maščob. Vzorci koruze za siliranje so se značilno razlikovali v vsebnosti v nevtralnem detergentu netopnega N in surovih maščob. Silaža, ki je bila pripravljena iz trdinke, je vsebovala manj hemiceluloz, več surovih maščob in škroba in je imela večjo ocenjeno vsebnost neto energije za laktacijo. Tip hibrida ni vplival na potek vrenja v silosu in na aerobno stabilnost silaže. Opazili smo, da se je med siliranjem vsebnost hemiceluloz in celuloze zmanjšala za približno 15 %, vsebnost škroba pa je ostala podobna kot v izhodnem materialu.

Ključne besede: koruza za siliranje, koruzna silaža, hibridi, kemična sestava, hranilna vrednost

DOLOČITEV MAŠČOBNO-KISLINSKE SESTAVE KONZUMNEGA IN TRAJNEGA MLEKA V ZIMSKEM ČASU V SLOVENIJI

Vekoslava STIBILJ^a) in Mojca KOMAN RAJŠP
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Z metodo plinske kromatografije smo določili maščobno-kislinsko sestavo zimskega konzumnega - pasteriziranega in trajnega - steriliziranega (UHT- ultra high temperature heated) mleka petih različnih geografskih področij Slovenije (pet različnih slovenskih mlekarn). Vse vzorce kravjega mleka (homogenizirano, pasterizirano oz. sterilizirano mleko - UHT s 3,2 % mlečne maščobe) smo zbrali v času od februarja do marca 1997. Ker je ekstrakcija maščob pred pripravo metilnih estrov maščobnih kislin (FAME-s) za plinsko kromatografijo zamudna, smo se tej stopnji izognili in izvedli in situ transesterifikacijo (ISTE). Mleku smo dodali 0,5 N NaOH v metanolu, ga segrevali 10 minut pri 90 ^oC; po dodatku 12 % BF₃ v metanolu pa smo segrevanje nadaljevali še 10 minut za nadaljnjo metilacijo. Maščobno-kislinska sestava kravjega mleka, določena z ISTE pripravo FAME-s, je skoraj enaka kot pri določitvi, kjer najprej ekstrahiramo maščobe in nato pripravimo FAME-s. Tudi zaradi enostavnosti, hitrosti in manjše porabe organskih topil smo uporabili ISTE metodo za pripravo FAME-s za določitev maščobno-kislinske sestave mleka. Ker nismo našli nobenih literaturnih podatkov o maščobno-kislinski sestavi slovenskega kravjega konzumnega in trajnega - UHT mleka v zimskem času, smo dobljene podatke primerjali s podatki iz drugih držav. Podatki se dobro ujemajo.

Ključne besede: konzumno mleko, trajno mleko, maščobne kisline, plinska kromatografija

PORAZDELITEV SELENA IN JODA V TKIVIH KOKOŠI NESNIC, KRMLJENIH S KRMO Z DODANIM As₂O₃

R. VADNJAL^a), Vekoslava STIBILJ, Antonija HOLCMAN in M. DERMELJ
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
V raziskavi smo želeli ugotoviti vpliv dodanega arzena v krmi (39,6 m g As₂O₃/g) na koncentracijo selena oziroma joda v telesu kokoši. V poskus smo vključili kokoši nesnice pasme rhode island red stare 49 tednov. Po 19 dneh smo kokošim s srčno punkcijo odvzeli kri, po zakolu pa še organe, del prsne mišice (musculus pectoralis superficialis) in vzorec perja. Koncentracijo selena in joda smo v liofiliziranih vzorcih določili sočasno z radiokemijsko nevtronsko aktivacijsko analizo in vrednosti izrazili na suho snov. Najvišja koncentracija selena pri kokoših poskusne skupine je bila v ledvicah, sledila so jetra, kri, pljuča, mišično tkivo in perje. Najvišja koncentracija joda pri kokoših poskusne skupine je bila v perju, sledile so ledvice, pljuča, jetra, kri in mišično tkivo. Dodatek arzena v krmo je statistično značilno povečal koncentracijo selena v pljučih in koncentracijo joda v mišičnem tkivu, medtem ko se je koncentracija joda v krvi značilno zmanjšala.

Ključne besede: perutnina, tkiva, selen, jod, arzen

GLAVNE POTI RAZKROJA BELJAKOVIN V SKELETNEM MIŠIČJU *

M. ČERVEK^a)*, D. ATTAIX in Jasna M. A. STEKAR
^a)Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija
^*sedajnji naslov: RCP Emona, Kavčičeva 72, 1000 Ljubljana, Slovenija

Pregledni znanstveni članek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
V skeletnem mišičju deluje več različnih sistemov razkroja beljakovin. Poenostavljeno gledano, gre za tri tri glavne sisteme razkroja beljakovin. Najbolj poznan je lizosomalni proteolitični sistem. Lizosomi so najbolj množični v jetrih, niso pa vključeni v razkroj miofibrilarnih beljakovin. Od kalcija odvisni proteolitični sistem ne prispeva značilnega deleža k celotni proteolizi v mišicah pri kontrolnih živalih in živalih v kataboličnih stanjih. Vedno več je dokazov, da kalpaini nimajo večjega deleža pri skupni presnovi beljakovin v celici, temveč so omejeno vključeni v razkroj nekaterih specifičnih beljakovin. Fagan in sodelavci (1987) so dokazali, da v skeletnem mišičju deluje tudi ATP-ubikvitin-proteolitični sistem. Vedno bolj je očitno, da ima od ATP-ubikvitina odvisni proteolitični sistem ključno vlogo pri razkroju mišičnih beljakovin.

Ključne besede: razkroj beljakovin, proteolitični sistemi, lizosomi, proteazomi, skeletno mišičje

DOLOČITEV VSEBNOSTI OMEGA-3 IN OMEGA-6 MAŠČOBNIH KISLIN V JAJCIH

Vekoslava STIBILJ^a) in Mojca KOMAN RAJŠP
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Raziskovalna notica
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Z metodo plinske kromatografije smo določili maščobno-kislinsko sestavo običajnih konzumnih in z omega-3 polinenasičenimi maščobnimi kislinami obogatenih konzumnih jajc. Ker je ekstrakcija maščob pred pripravo metilnih estrov maščobnih kislin (MEMK) za plinsko kromatografijo zamudna, smo se tej stopnji izognili in izvedli in situ transesterifikacijo (ISTE). Homogeniziranemu vzorcu smo dodali 0,5 N NaOH v metanolu, ga segrevali 10 minut pri 90 ^oC; po dodatku 12 % BF₃ v metanolu pa smo segrevanje nadaljevali še 10 minut za nadaljnjo metilacijo. Tudi zaradi enostavnosti, hitrosti in manjše porabe organskih topil smo uporabili ISTE metodo za pripravo MEMK za določitev maščobno-kislinske sestave jajc. Dobljeni podatki se dobro ujemajo z literaturnimi podatki. Omega-3 obogatena jajca na slovenskem trgu (proizvajalec JATA Reja) vsebujejo ugodnejšo maščobno-kislinsko sestavo (EPA+DHA = 4,42 ut%) kot običajna konzumna jajca (EPA+DHA = 1,34 ut%) istega proizvajalca.

Ključne besede: jajca, omega-3 obogatena jajca, maščobne kisline, plinska kromatografija

V SPOMIN PROF. DR. ZDRAVKU ČERNYJU

Prof. dr. Zdravko Crnojević - Černy je nenadoma umrl 25. januarja 1996. Podatke o njegovem življenju in delu smo prejeli pozno, ravno takrat, ko je bil lanskoletni Zbornik v tisku, tako se ga spominjamo letos.

Rodil se je v Novem Sadu, 1. januarja 1933. Diplomiral je na Kmetijsko gozdarski fakulteti Univerze v Zagrebu, na Oddelku za kmetijstvo leta 1960. Naslednje leto je bil izvoljen za asistenta in že leta 1965 je doktoriral. V naziv docenta je bil izvoljen leta 1970, leta 1975 za izrednega in leta 1980 za rednega profesorja za predmet “Osnove živinoreje in prehrane živali” na isti fakulteti.

Raziskoval je na mnogih področjih. Posebno pozornost je posvečal raziskavam v zvezi z nekaterimi vitamini in sledovnimi elementi. Od živalskih vrst se je največ ukvarjal s prašiči. Kot prvi oziroma drugi avtor je objavil 90 znanstvenih in 30 strokovnih člankov. Zanj je bil značilen sodoben, timski, raziskovalni pristop. Sodeloval je pri izdelavi in bil nosilec številnih znanstvenih študij, projektov in investicijskih programov. Aktivno je sodeloval na 28 simpozijih doma in v tujini.

Na fakulteti, Univerzi in na republiškem nivoju je imel vedno odgovorne funkcije, bil je tudi dekan fakultete. Vse to je zahtevalo veliko časa in naporov, tako da se čudimo, kako je sploh vse zmogel. Pri tem, zanj najznačilnejše, je vedno ostal kot raziskovalec iskalec resnice in pravilnih odgovorov, kot človek pa skromen, poln resnične dobrote, poguma in delavnosti. Ohranili ga bomo v spoštljivem spominu.

Urednica

Jasna STEKAR

KAZALO PRISPEVKOV PO SKUPINAH ZNANJA
(po kategorizaciji FAO/AGRIS 3)

ABECEDNO KAZALO AVTORJEV