SMERNICE ZA
ZAŠČITO ŽIVALI IN OKOLJA V ŽIVINOREJI
E. von BORELLa)
a) Martin-Luther-Univ.
Halle-Wittenberg, Institute of Animal Breeding and Husbandry with
Veterinary Clinic, Adam-Kuckhoff-Str. 35, D-06108 Halle, Germany
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Razen evropskih konvencij in direktiv, ne obstajajo drugi
mednarodni standardi o zaščiti živali in okoljevarstveni
standardi v živinoreji. Vsaka država naj bi v tem pogledu
vodila svojo politiko, vendar pa lahko mednarodna trgovina z
živimi živalmi in njihovimi proizvodi pripelje do spremembe
konkurenčne sposobnosti različnih držav, ki imajo različne
standarde. Po novih GATT/WTO določilih ni nobenih omejitev, ki
bi preprečile uvoz v EU iz držav, ki proizvajajo pod manj
strogimi standardi s področja zaščite živali in okolja. Zato
evropska prizadevanja za izboljšanje standardov s področja
zaščite živali in okolja ne bodo omejena na Evropo. V povezavi
z zaščito živali v času transporta in laboratorijskih živali
so sedanja prizadevanja usmerjana v mednarodni sporazume, s
katerimi bodo izboljšali zaščito živali, ki so predmet
trgovanja in bodo določili enotne standarde in meritve za
zmanjšanje uporabe poskusnih laboratorijskih živali.
Ključne besede: zaščita živali, okolje,
živinoreja, zakonodaja, EU
PRIZADEVANJA
ZA SONARAVNO ŽIVINOREJO V SLOVENIJI
J. OSTERCa)
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale,
Slovenija
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Zavedanje o odgovornosti ljudi do okolja se krepi tudi v
Sloveniji. Sonaravne oblike kmetovanja in vse kakovostnejši
kmetijski proizvodi so tudi zahteve porabnikov. Živinoreja je v
Sloveniji najpomembnejša kmetijska dejavnost. V sestavku je
razložen pojem in pojasnjen pomen sonaravne živinoreje. Poskusi
sonaravne pašne reje govedi in ovac potekajo v Sloveniji že 20
let. Leta 1995 je država uvedla finančne spodbude za rejo
dojilj, ovac, koz in kobil. Zanimanje je veliko. V treh letih se
je število živali, za katere prejemajo kmetje spodbude,
podvojilo. V letu 1997 je prejelo spodbude blizu 50 % krav, ki
niso vključene v prirejo mleka za trg (17 % od vseh krav) in
preko 50 % plemenskih koz in ovac. Višina spodbud zavisi od
kakovosti zemljišča in je bila v letu 1997 v povprečju 22.000
SIT po dojilji, 2.200 SIT po plemenski ovci ali kozi in 8.200 SIT
po kobili.
Ključne besede: sonaravno kmetijstvo,
živinoreja, Slovenija
VPLIV
RAZLIČNIH KOLIČIN GOVEJEGA GNOJA NA TALNE MIKROORGANIZME Z
OZIROM NA VARSTVO OKOLJA V BLIŽINI FARM
Zlata MILAKOVIĆa), Ž. BUKVIĆ,
Suzana BRKIĆ, R. ZIMMER in R. EMERT
a) J. J. Strossmayer Univ. of Osijek,
Agricultural Fac., Trg sv. Trojstva 3, CRO-31000 Osijek, Croatia
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Z natančnim rastlinskim poskusom smo leta 1997 spremljali
vpliv različnih gnojevk, obogatenih s tehnološkimi tekočimi
odpadki, na prevladujočo mikrobiološko združbo v zemlji tipa
aluvialnega gleja na farmi v vzhodnem delu Hrvaške. Rastlinski
poskus je bil sestavljen iz sledečih spremenljivk: 1. gnojevka z
razkužili s sledečimi odmerki: 1 l/m2 (30 kg N/ha),
1,5 l/m2 (45 kg N/ha), 2 l/m2 (60 kg N/ha),
6,5 l/m2 (195 kg N/ha); 2. NPK (180:110:160 kg/ha); 3.
Kontrola – negnojena tla. Količina gnojevke, obogatene z
razkužili in zadelana v obdelano zemljo, je visoko značilno
vplivala na stanje in delovanje fizioloških skupin
mikroorganizmov. Majhne količine (1-3 l/m2) so
povzročile nižje in relativno kratkotrajajoče zmanjšanje
aminoheterotrofnih, aminoaVtotrofnih in asimbiotičnih dušikovih
vezalcev (A. chroococcum). Višji odmerki (6,5 l/m2)
povzročajo močnejše in dolgoročnejše zmanjšanje
fizioloških skupin mikroorganizmov.
Ključne besede: mikroorganizmi, okolje,
gnojevka, živinoreja, zemlja
SILAŽNI SOK IN
ONESNAŽENJE VODA
Jasna M. A. STEKARa)
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale,
Slovenija
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V Veliki Britaniji in Nemčiji so že kmalu po letu 1950
spoznali, da silažni sok zastruplja vode in podtalnico, če
prodre do njih. V Nemčiji so z leta 1957 sprejetim zakonom o
vodnem gospodarstvu prepovedali vnos silažnega soka v vode in
tla. Silosi morajo biti vodotesni, zbiralniki za sok odporni
proti kislinam. V Veliki Britaniji že dolgo spremljajo
onesnaženje rek in vodijo statistiko o primerih in virih
onesnaženja. Ugotovili so, da je število primerov onesnaženja
rek s silažnim sokom povezano z množino pridelane silaže. Do
enakih zaključkov so prišli na Irskem. Iz razčlembe primerov
onesnaževanja s sokom izhaja, da silosi in zbiralniki dostikrat
niso vodotesni, večkrat je posredi malomarnost. V Veliki
Britaniji so leta 1991 sprejeli zakon o varovanju voda, v katerem
je način siliranja, gradnja silosov, zbiranje in skladiščenje
soka in silaž v balah natančno opredeljeno. Brez strokovne in
denarne pomoči kmetom ne bo šlo.
Ključne besede: silažni sok, ekologija, voda,
onesnaženje, živinoreja
ZAKONODAJA
NA PODROČJU OSKRBE IN ZAŠČITE ŽIVALI
Gabriella BARACSa)
a) Debrecen Agricultural Univ.,
College of Agriculture, Dept. of Environmental and Social
Sciences, Andrássy út 15, H-6800 Hódmezovásárhely, Hungary
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Živali so vedno služile človeku kot vir hrane in delovne
sile, zato imajo velik gospodarski pomen. Zaščito živali je
potrebno urediti z etičnega, organizacijskega in pravnega
vidika. V članku so predstavljeni sporazumi Evropske unije in
madžarski zakon za zaščito živali. Za vključitev v Evropsko
unijo je nujno potrebno urediti zaščito živali. Nova
zakonodaja to omogoča.
Ključne besede: pravice živali, zaščita,
oskrba, organizacije, EU, sporazumi
INTERAKCIJE
MED OKOLJEM IN PRAŠIČI PRI EKSTENZIVNI REJI NA PROSTEM
Z. HÁZASa), A. HORN in S. KÖRMENDI
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Raziskovalna notica
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Pri reji prašičev na prostem smo proučevali medsebojno
delovanje ter povezane vplive med rejo prašičev, ki so sicer
namenjeni za intenzivno prirejo mesa na farmah, in okoljem.
Opazovanja so pokazala, da prašiči vplivajo na strukturo tal in
sestavo ruše. Prašiči so zmanjšali delež njim priljubljenih
rastlin, namesto njih pa so se razrastle rastline, ki jih
prašiči niso zauživali zaradi vsebnosti škodljivih
alkaloidov. Raziskave vode potoka, ki je služil kot vir pitne
vode, so pokazale na merljive učinke prašičev, vendar so bili
daleč pod mejo, ki bi pomenila škodo za okolje. Svež zrak,
možnost prostega gibanja in naravni viri krme so ugodno vplivali
na zdravstveno stanje živali, njihovo reprodukcijsko aktivnost
in kakovost mesa. Reja na prostem je imela ugoden vpliv na
reprodukcijske lastnosti: delež obrejenih živali (nad 85 %) je
bil večji kot pa pri reji živali na farmah. Tudi reprodukcijske
lastnosti niso bile slabše, smrtnost v času vzreje pa je bila
na dveh proučevanih lokacijah različna.
Ključne besede: prašičereja, reja na
prostem, ekstenzivna reja, okolje
OBNAŠANJE GOSI
V INTENZIVNIH POGOJIH REJE
M. MOLNÁRa), T. MOLNÁR in F.
BOGENFÜRST
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Predhodno poročilo
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Proučevanje obnašanja gosi ima velik pomen za razvoj
tehnologij reje in valjenja v intenzivnih pogojih. Izmed
komfortnega obnašanja smo izbrali hranjenje, pitje, počivanje,
čiščenje, igranje in socialno obnašanje. Če primerjamo naše
rezultate z literaturo, lahko ugotovimo, da je obnašanje gosi v
prvih sedmih tednih podobno pekinškim ter muškatnim racam in
križancem. Opazili smo razlike v pogostnosti pojavljanja
nekaterih oblik obnašanja. Zmanjšana pogostnost hranjenja,
pitja in igranja ter povečana pogostnost počivanja kaže na
nižjo aktivnost gosi v prvih tednih reje v primerjavi z racami.
Visoka korelacija med pitjem in hranjenem kaže na velik pomen
nemotene oskrbe s pitno vodo za doseganje zahtevanega prirasta.
Srednje visoke korelacije med pitjem in igranjem ter med
hranjenjem in igranjem lahko razložijo višji raztros hrane in
vode.
Ključne besed: gosi, etologija, obnašanje
POVEZANOST
KONVERZIJE KRME S PRIRASTOM IN SMRTNOSTJO PIŠČANCEV
D. BODAKOŠa), Ž. BUKVIĆ, I. BOGUT
in Zlata MILAKOVIĆ
a) Croatia Chamber of Commerce, Country
Osijek, Evropske avenije 13, CRO-31000 Osijek, Croatia
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Stroški krme predstavljajo več kot 50 % cene kilograma
pitanega piščanca. Več dejavnikov vpliva na stroške pitanja.
Zmanjšanje zauživanje krme je zato zelo pomembno z
gospodarskega vidika. Smrtnost kot eden izmed dejavnikov, ki
vplivajo na konverzijo krme je različna znotraj istega
področja. V našem poskusu znašajo razlike od 5,62 % (sektor
I) do 7,40 % (sektor II). Izračunani korelacijski koeficienti
so pokazali, da obstaja povezava med končno fazo pitanja in
smrtnostjo piščancev na vseh področjih in na farmi kot celoti.
Vsak kilogram prirasta telesne mase piščancev je dražji z
večjo porabo krme. Vsak kilogram piščanca je dražji za 0,048
kg pri 5,61 % smrtnosti, medtem ko povečanje mase za 0,065 kg
pri 7,40 % smrtnosti povzroča večjo zaužitje krme in s tem
gospodarsko manj ugodno pitanje.
Ključne besede: kokoši, piščanci, prehrana
živali, konverzija, prirasti, umrljivost
SPREMEMBE
V MAGNETNO RESONANČNEM RELAKSACIJSKEM ČASU MIŠIČJA BROJLERJEV
Z. PETRÁSIa), R. ROMVÁRI, I.
TAKÁCS, Z. SÜTŐ in I. REPA
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Predhodno poročilo
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V času poskusa smo vzeli dva vzorca iz prsne mišice
brojlerjev obeh spolov, ki smo jih proučevali v osmih določenih
starostih (ob izvalitvi ter v starosti 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7
tednov). Vzorce smo pregledali z NMR protonsko spektroskopijo.
Postopek je vključeval spremljanje T1 in T2 relaksacijskega
časa (točno ob jemanju vzorca in po 1., 3., 6. in 9. uri).
Zaradi kvantitativne raziskave vodnih frakcij so bile opravljene
tudi multieksponentne analize krivulj T2. Dobljeni rezultati, ki
so pravzaprav preliminarne narave, kažejo na tri stopnje, ki jih
razločimo v spremembah vodnih frakcij prsnega mišičja
brojlerjev. V prvem tednu življenja se relaksacijski čas niža
paralelno z nižanjem vsebnosti vode v tkivu. Med drugim in petim
tednom nismo opazili nobenih sprememb v času T1, T2 čas pa se
je nenehno povečeval, delež počasnih komponent pa se je
znižal od 54 % pri starosti enega dne do 35 %. Končno pa sta
se oba, T1 in T2 relaksacijski čas, znižala v zadnjem tednu
poskusa, med tem ko se je delež počasnih komponent ponovno
približal 50 %.
Ključne besede: brojlerji, mišice,
relaksacijski čas, spektroskopija
VPLIV
OMEJEVANJA KRME V ČASU NESNOSTI NA REPRODUKCIJSKE LASTNOSTI GOSI
V INTENZIVNIH POGOJIH REJE
F. BOGENFÜRSTa)
a) Pannon Agricultural Univ.,
Fac. of Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400-Kaposvár, Hungary
Strokovni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Proučevali smo vpliv restrikcije krme in dodatka metionina v
2 x 2 faktorialnem poskusu (po volji [1], po volji + dodatek
metionina [2], 220g omejevanje krme na dan [3], 220g omejevanje
krme na dan + dodatek metionina [4]) na 108 goseh in 36 gosakih v
času nesnosti. Krma je vsebovala 11,5 MJ ME/kg, 15,5 % surovih
beljakovin, 0,6 % metionina + cisteina ter 0,35 metionina.
Dodatek metionina je povečal koncentracijo metionina ter
metionina + cisteina za 0,2 %. Prireja jajc se je z omejevanjem
krme zmanjšala (65,6 jajc v času nesnosti v skupini [3] v
primerjavi z 71,7 v skupini [1]. Z dodatkom metionina smo uspeli
nadomestiti zmanjšanje števila znešenih jajc (70 jajc v času
nesnosti [4]). Rezultati so pokazali ugoden vpliv omejevanja na
oplojenost jajc (91,6 % v skupini [3] v primerjavi z 88,3 % v
skupini [1]). Omejevani krmljene gosi so dosegle manjši dnevni
prirast. Omejevanje krme se zdi primerna metoda za izboljšanje
reprodukcijskih lastnosti, vendar pa so potrebne še nadaljnje
raziskave.
Ključne besede: gosi, prehrana živali, krma,
restrikcija, krmni dodatki, metionin, reprodukcija
VPLIV
SPREMLJANJA TEMPERATURE INKUBATORJA IN VPLIV TEMPERATURE
INKUBATORJA NA VALILNOST GOSJIH JAJC
Krisztina DANDÉa) in F. BOGENFÜRST
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V poskusu smo proučevali vpliv nizke (37o
C) oziroma visoke (39o C)
temperature na valilnost gosjih jajc in intenzivnost inkubacije
ter temperaturne spremembe v inkubatorju v prvih treh dneh
valjenja. Za merjenje temperature v inkubatorju smo uporabili
računalniško programirana umetna jajca. Najboljša valilnost je
bila dosežena pri temperaturi 37,8o C,
čeprav rezultati valilnosti pri temperaturi 39o
C niso bili bistveno slabši. Najslabši rezultati
valilnosti so bili doseženi pri temperaturi 37o
C. Ti rezultati potrjujejo boljšo toleranco gosjih
jajc na visoko temperaturo kot pa na nizko. Nizka začetna
temperatura je povzročila večjo smrtnost v lupini in
podaljšano valjenje. V preostalem času valjenja embriji niso
bili sposobni nadomestiti zaostanka prvih treh dni valjenja.
Uporaba umetnih jajc je omogočila zanesljivo spremljanje
temperature pred in med valjenjem in tako izključitev
škodljivega vpliva neprimerne (previsoke ali prenizke)
temperature.
Ključne besede: gosi, jajca, valilnost,
temperatura, inkubatorji
VPLIV
POGOSTNOSTI PREDGRETJA NA VALILNOST DALJŠI ČAS SKLADIŠČENIH
GOSJIH JAJC
Monika PANDURa) in F. BOGENFÜRST
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Poslabšanje valilnosti zaradi daljšega skladiščenja jajc
je dobro poznano rejcem perutnine. Žal je včasih edina možnost
skladiščenje krajši oziroma daljši čas. Izkušnje kažejo na
zmanjšanje valilnosti že 3-4 dni skladiščenih jajc. Z izbiro
primernih pogojev skladiščenja lahko zmanjšamo poslabšanje
valilnosti kot posledice prekinitve embrionalnega razvoja. Nujen
pogoj za to je nizka temperatura (pod 20o C)
skladiščenja. S podaljševanjem skladiščenja se po navedbah v
literaturi znižuje priporočena temperatura skladiščenja
(Tretjakov, Krok 1968; Bogenfürst 1994). Avtorji se strinjajo,
da mora biti skladiščna temperatura pod 20o
C, ki je tako imenovana ničelna embrionalna
temperatura.
Ključne besede: gosi, jajca, temperatura,
valilnost, skladiščenje
VPLIV
REŽIMA KRMLJENJA S PETIMI STOPNJAMI VSEBNOSTI BELJAKOVIN NA
REPRODUKCIJSKE LASTNOSTI GOSPODARSKIH GOLOBOV*
I. MELEGa), P. HORN, K. DUBLECZ in
L. VINCZE
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Proučili so vpliv režima krmljenja z različnimi vsebnostmi
beljakovin (12, 14, 16, 18 in 20 %) na reprodukcijske lastnosti
gospodarskih golobov. V vsak režim krmljenja je bilo vključenih
30 parov. Naseljeni so bili v posebej za ta namen izdelan sistem
kletk v treh nadstropjih v prostor brez oken z 12-urno dnevno
osvetlitvijo skozi vse leto. Krmljenje z različno vsebnostjo
beljakovin ni vplivalo na ciklus nesnosti in maso jajc. Z
naraščanjem vsebnosti surovih beljakovin v krmi pa se je
zmanjšala umrljivost in povečala odstavitvena masa mladičev.
Povečala sta se tudi velikost gnezda in zauživanje krme pri
starših. Kljub povečanem zauživanju krme pri starših, se je
konverzija krme pri mladičih zmanjšala z naraščanjem
vsebnosti beljakovin v krmi.
Ključne besede: golobi, prehrana živali,
beljakovine, reprodukcija
| * |
Projekt je financiral OTKA F/022788 |
UČINKI
KRMNEGA DODATKA “KANNE FERMENTGETREIDE TROCKEN” NA PROIZVODNE
KAZALCE V VZREJI KUNCEV
Ajda KERMAUNERa) in M. ŠTRUKLEC
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija
Predhodno poročilo
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Pri 48 samicah pasme beli novozelandec očetovske linije SIKA
smo opazovali tri zaporedna gnezda pri dodatku probiotskega
krmnega dodatka “Kanne fermentgetreide trocken” (fermentirani
žitni proivzod, suh). Kontrolna skupina je dobivala krmo brez
dodatka, poskusna pa krmo z 2 % pripravka Kanne, ki ga
pridobivajo iz patentiranega fermentacijskega procesa biološko
pridelane žitne mešanice (pšenica, rž, oves) in lešnikov
(Kanne Brottrunk, Lünen, Nemčija). Opazovali in merili smo
plodnostne kazalnike pri samicah v času od kotitive do
odstavitve (na 32. dan). Plodnost je bila v poskusni skupini
manjša (kontrola 10,3 živorojenih mladičev v gnezdu, Kanne
9,0, p < = 0,05), po standardizaciji na 8
mladičev pa je bil pogin v poskusni skupini manjši (ob
odstavitvi je bilo v gnezdu kontrolne skupine 6,0 mladičev, pri
Kanne pa 6,7 mladičev, NS). Masa gnezda ob odstavitvi je bila
pri dodatku Kanne večja (kontrola 5529,2 g, Kanne 6279,0 g, p < = 0,05), tudi celoten
prirast gnezda v času laktacije je bil večji pri poskusni
skupini (kontrola 4997,1 g, Kanne 5730,2 g, p < = 0,05). Zauživanje krme (skupaj samica in
gnezdo) se v obdobju laktacije ni razlikovalo med skupinama,
zaradi boljšega prirasta gnezda pa je bilo izkoriščanje krme
pri dodatku Kanne močno izboljšano, predvsem v zadnji dekadi
laktacije, pa tudi v celotnem obdobju laktacije (kontrola 3,4,
Kanne 2,6 kg krme za kg prirasta, p < = 0,05). Delež samic, ki niso ostale breje, je
bil v kontrolni skupini večji, delež samic, ki so v času
poskusa poginile, pa je bil večji v Kanne skupini, vendar
razlike niso bile statistično značilne.
Ključne besede: prehrana živali, kunci, krmni
dodatki, probiotiki, Kanne Fermentgetreide, reprodukcija
VPLIV
SUHEGA IN TEKOČEGA KRUHOVEGA FERMENTACIJSKEGA PRODUKTA NA
IZKORISTLJIVOST HRANIL PRI PRAŠIČIH
M. ŠTRUKLECa)
in J. SALOBIR
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Na 12 kastratih, težkih v povprečju 75,5 kg, smo po načelu
latinskega kvadrata v bilančnem poskusu ugotavljali
učinkovitost dveh produktov fermentacije posebnega polnovrednega
kruha, in sicer “Fermentgetreide-trocken” (fermentiran suh
krušni produkt) in “Fermetgetreide-flüßig” (fermentiran
tekoč krušni produkt) na navidezno prebavljivost in bilanco
suhe snovi, organske snovi, surovih beljakovin, surovega pepela
in fosforja v krmni mešanici za prašiče. Dodatek suhega
fermentiranega produkta je statistično značilno izboljšal
navidezno prebavljivost suhe snovi (+1,3 %), navidezno
prebavljivost organske snovi (+1 %) in navidezno prebavljivost
surovih beljakovin (+2,6 %). Dodatek tekočega fermentiranega
produkta pa ni vplival na omenjene parametre.
Ključne besede: prašiči, prehrana živali,
hranilne snovi, prebavljivost, krmni dodatki, fermentirani
produkti, biotehnološki produkti
PROUČEVANJE
PERINATALNE ZASTRUPITVE Z MIKOTOKSINOM FUMONIZIN B1 PRI
NOVOROJENIH PUJSKIH
A. TÓTHa), G. TORNYOS, Melinda
KOVÁCS-ZOMBORSZKY in F. VETÉSI
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Sciences, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Trem brejim svinjam smo dodajali krmo z glivično kulturo
Fusarium moniliforme od 107 dneva brejosti dalje. Dve svinji sta
dobivali 300mg toksina fumonizin B1 na dan še 7 dni po prasitvi,
torej skupaj 14 do 16 dni, ena svinja pa samo do prasitve, to je
7 dni. Takoj po prasitvi, pred prvim sesanjem, smo zaklali dva
pujska od vsake svinje. Dva pujska na svinjo, ki sta imela dostop
do kolostruma, smo zaklali 24 ur po prasitvi in nato še dva
pujska 7 dni po prasitvi. Dobljeni rezultati potrjujejo, da
toksin fumonizin B1, prisoten v kulturi F. moniliforme, krmljen
svinjam v pozni brejosti, lahko poškoduje zarodek še v
maternici. Od značilnih poškodb, ki jih povzroča toksin, smo
opazili pljučni edem pri pujskih, zaklanih takoj po rojstvu,
preden so lahko sesali. Te poškodbe smo opazili še pri pujskih
zaklanih 24 ur in 7 dni po rojstvu. Nobenih sprememb, ki bi
nakazovale pljučne edeme, nismo opazili v pljučih pujskov
svinje, ki je dobivala fumonizin B1 samo do prasitve.
Ključne besede: pujski, pljuča, zastrupitve,
mikotoksini, fumonizin B1
VSEBNOST
ENERGIJE IN SUROVIH BELJAKOVIN V PRVI KOŠNJI RAZLIČNIH SORT
LUCERNE
I. LAKIa) in A. MÁTHÉ
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Predhodno poročilo
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Rezultatov ne moremo posplošiti. Za sprejemljivo oceno bi
bilo potrebno vključiti celoletne podatke in podatke še za eno
leto. Jasno pa je razvidno, da je potrebno pridelke ovrednotiti
tudi glede na prehransko vrednost in ne samo na odpornost, kot je
bila praksa do sedaj. S prehranskega stališča ni dovolj, da
poznamo kemično sestavo pridelka ali prehransko vrednost 1 kg
suhe snovi, temveč se praktično vrednost lahko oceni z
izračunom pridelane biomase na hektar, ki se direktno porabi za
proizvodnjo živalskega proizvoda. Rezultati tudi kažejo, da
načina ovrednotenja pridelkov na podlagi količine zelene mase
ni smiselno več uporabljati. Z metabolnimi poskusi lahko
dobimo podatke o kakovosti določenega pridelka. Če pri
vrednotenju pridelka upoštevamo prehransko vrednost (produkt
prehranske vrednosti 1 kg krmila in pridelka suhe snovi na
hektar), je ocena prehranske vrednosti veliko bolj objektivna.
Ključne besede: prehrana živali, lucerna,
energija, surove beljakovine
