PRESNOVA BELJAKOVIN IN DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NANJO ^*

^a), Jasna M. A. STEKAR in Etiennette COMBE
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, mag.

Pregledni znanstveni članek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Ravnovesje med sintezo in cepitvijo beljakovin (obrat beljakovin) uravnava celotno maso beljakovin v telesu. Sinteza novo nastalih beljakovin poteka prek velikega števila zapletenih in ponavljajočih reakcij. Cepitev beljakovin je pomembna za rast in hiranje mišic. V različnih tkivih v telesu so znani trije glavni proteolitični sistemi. Večina metod za merjenje sinteze in razkroja beljakovin temelji na uporabi izotopov. Predstavljamo najpomembnejše dejavnike uravnavanja presnove beljakovin: hormone, substrat, posamezne hranilne snovi v obroku, genetski sestav in starost živali. Najvišjo stopnjo sinteze beljakovin dosegajo tkiva gastrointestinalnega trakta: tanko črevo 103,4 % dan^-1 in debelo črevo 62,1 % dan^-1 ter jetra 105,4 % dan^-1, sledijo periferni organi in tkiva (mišice). Največja masa beljakovin je v skeletnih mišicah. Stopnja sinteze beljakovin v celem telesu mladih podgan doseže vrednosti okoli 30 % dan^-1 in pada s starostjo živali.

Ključne besede: beljakovine / presnova / sinteza / razkroj / uravnavanje / podgane

DERIVATI CIMETNE KISLINE IN LIGNIN: VSEBNOST, STRUKTURA IN LASTNOSTI

^a) in Vekoslava STIBILJ
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, doc., dr.

Pregledni znanstveni članek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
V prispevku navajamo pregled literature o vsebnosti, kemični sestavi in strukturi derivatov cimetne kisline, predvsem p-kumarne (PKK) in ferulne kisline (FK) ter lignina, njihovo porazdelitev v rastlinah in znotraj rastlinske celične stene. Opisane so tudi povezave lignina in derivatov cimetne kisline z različnimi strukturnimi ogljikovimi hidrati ter osnovne značilnosti strukturno in kemično spremenjenega lignina pri mutantih z rjavo osrednjo žilo (brown midrib; BMR) in mutantih z lomljivim steblom (brittle culm).

Ključne besede: lignin / cimetna kislina / derivati cimetne kisline / rastline / vsebnost / struktura / lastnosti

GENOTIP KORUZNE SILAŽE IN PREBAVLJIVOST PRI PREŽVEKOVALCIH

Brigitte MICHALET DOREAU^a) in Christelle PHILIPPEAU
^a) INRA, Herbivore Research Unit, Center Clermont-Ferrand - Theix, F-63122 Saint-Genčs Champanelle, France, Ph.D.

Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Čeprav že precej časa vemo, da je med posameznimi hibridi v hranilni vrednosti za prežvekovalce velika raznolikost, so pri žlahtnenju upoštevali le tiste lastnosti koruze, povezane z merili pridelovalcev. Sedaj pa pri vzgoji novih hibridov upoštevamo vpliv kemične sestave koruze na spreminjanje hranilne vrednosti. Količina in sestava spojin, ki sestavljajo celične stene v celi rastlini, predvsem lignifikacija, vplivata tako na prebavljivost kot tudi na zauživanje silirane koruze. Škrob kot osrednja sestavina zrnja se v vampu razkraja počasi, pri tem pa obstajajo med genotipi razlike. Med običajnimi koruznimi hibridi so razlike povezane predvsem s postekljenostjo zrnja.

Ključne besede: prehrana živali / prežvekovalci / krma / koruza / hibridi / genetska variabilnost / koruzna silaža / prebavljivost.

IZBOLJŠANJE ODBIRE ČEBEL NA PROIZVODNE LASTNOSTI Z UPORABO SELEKCIJSKEGA INDEKSA

^a)
a) Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, SI-1001 Ljubljana, Slovenija, doc., dr.

Izvirni znanstveni članek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Izdelali smo selekcijski indeks za istočasno odbiro čebel na pridelek medu, nerojivost in na mirnost čebeljih družin. V analizi smo upoštevali populacijo 2.494 matic, zrejenih pri 18 zrejevalcih matic, proizvodno testiranih v 199 čebelarstvih v času 1994 - 1998. Heritabilnost proizvodnje medu je bila 0,41 ± 0,22, h² nerojivosti čebel 0,73 ± 0,28, h² mirnosti 0,49 ± 0,24. Indeks = 0,42 * (kg medu na leto) + 1,94 * (točke ocene nerojivosti čebel) + 0,80 * (točke mirnosti čebel). Varianca indeksa je 29,45, varianca agregatnega genotipa pa 62,39. R² indeksa je 0,47, kar je za 14,5 % več od vrednosti heritabilitete za proizvodnjo medu.

Ključne besede: čebele / med / proizvodnja / selekcija / selekcijski indeks / rojilno obnašanje / obrambno obnašanje / Slovenija

VPLIV MATER ČEBELJIH MATIC NA POPULACIJO VAROE V ČEBELJIH PANJIH V LETU 1998

^a)
a) Agricultural Institute of Slovenia, Hacquetova 17, SI-1001 Ljubljana, Slovenia, Ass.Prof., Ph.D.

Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Proučevali smo prisotnost varoe v 317 panjih. Matice so po poreklu izvirale od 46 mater, zrejene so bile v 16 različnih zrejališčih v Sloveniji. Panjsko populacijo varoe smo ugotavljali na 40 različnih mestih (čebelnjakih) v juliju 1998. Uporabili smo diagnostično metodo zdravljenja čebel z 10 ml 85 % mravljinčne kisline na podnici panjev. Mrtve odpadle varoe smo šteli po 48 urah. Analiza variance je pokazala visoko značilen vpliv čebelnjaka in neznačilne vplive zrejališč in mater čebeljih matic znotraj zrejališč. LSMEAN ocena je izločila dve materi čebeljih matic z izjemno maloštevilno populacijo varoe (Kropivšek b/97 in Vozelj 1/97). Nismo našli nobene matere matic z značilno večjo panjsko populacijo varoe od povprečja vseh mater. V zelo okuženih čebeljih družinah lahko pričakujemo za okoli 2 kg manj medu kot v najmanj okuženih panjih.

Ključne besede: čebele / matice / poreklo / selekcija / bolezni / varoza / Slovenija

VZROKI PLODNOSTNIH MOTENJ PRI KRAVAH MOLZNICAH

^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, prof.,dr.

Strokovni članek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
V preteklih desetletjih smo v Sloveniji proučevali in opisali najpogostejše vzroke, ki povzročajo motnje v plodnosti krav. Izdelali smo postopke za učinkovito odkrivanje vzrokov plodnostnih motenj ter razvili metode za izboljševanje plodnosti pri kravah, ki jih redimo na kmetijah in posestvih v Sloveniji. V prispevku opisujemo merila, s katerimi v raziskavah in pri strokovnem delu ocenjujemo plodnost krav. Pregledno navajamo možne in značilne vzroke za plodnostne motenje (dedno pogojene plodnostne motnje, kužne bolezni in nespecifične okužbe rodil, napake pri osemenjevanju, sistemi reje krav, podnebne in vremenske razmere, sezona telitve, starost krav, postopki vodenja reprodukcijskih dogajanj v čredi, mlečnost krav in prehrana krav). Na podlagi rezultatov lastnih raziskav opisujemo postopke za odkrivanje vzrokov plodnostnih motenj in razlagamo nekatere značilne povezave med posameznimi simptomi plodnostnih motenj in napakami v prehrani ter napakami pri vodenju reprodukcijskih dogajanj v čredi krav.

Ključne besede: govedo / krave / molznice / reprodukcija / plodnost / plodnostne motnje / prehrana živali / Slovenija

VPLIV HITROSTI RASTI IN TELESNE MASE BIKOV RJAVE PASME NA LASTNOSTI MESA ^*

Evgen ZGUBIČ^a), in Silvester ŽGUR
^a) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Parmova 33, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, mag.

Izvirni znanstveni članek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Pri 49 bikih rjave pasme smo proučevali vpliv telesne mase živali ob zakolu in dnevnega prirasta od rojstva do zakola na lastnosti kolagena, senzorične ocene mesa, rezne trdote, delež intramuskularne maščobe, barve mesa in premer mišičnih vlaken v m. longissimus dorsi. Da bi izključili vpliv genotipa živali, smo v model vključili delež genotipa ameriške rjave pasme in očete bikov. Biki so bili zaklani pri telesni masi od 501 do 658 kg. Dnevni prirast od rojstva do zakola je znašal od 883 do 1256 g dan^-1, v povprečju pa 1083 g dan^-1. Telesna masa je statistično značilno vplivala na barvo mesa (L* vrednost) in na delež intramuskularne maščobe. S povečevanjem telesne mase ob zakolu je na proučevanem intervalu postajalo meso temnejše, delež intramuskularne maščobe pa se je povečeval. Pokazale so se tudi tendence povečevanja svetlosti mesa in zmanjševanja deleža intramuskularne maščobe s povečevanjem dnevnega prirasta od rojstva do zakola.

Ključne besede: govedo / biki / pasme / rjava pasma / rast / hitrost rasti / telesna masa / meso / kakovost

KAZALO PRISPEVKOV PO SKUPINAH ZNANJA
(po kategorizaciji FAO/AGRIS)

ABECEDNO KAZALO AVTORJEV