URAVNAVANJE OD UBIKVITIN-PROTEASOM ODVISNEGA SISTEMA RAZKROJA BELJAKOVIN V POSKUSNIH MODELIH MIŠIČNE ATROFIJE *

^a), Didier ATTAIX in Jasna M. A. STEKAR
^a) Sedanji naslov: RCP Emona, Kavčičeva 72, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, mag.

Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Vedno več je dokazov, da ima od ATP-ubikvitina odvisni proteolitični sistem ključno vlogo pri razkroju beljakovin skeletnega mišičja. V različnih poskusnih modelih mišične atrofije poskušajo raziskovalci ugotoviti, kateri dejavniki in vplivi uravnavajo od ATP-ubikvitina odvisni razkroj beljakovin v skeletnih mišicah. Glede na dejavnike bi jih lahko v grobem razdelili na modele z vplivi prehrane (stradanje, beljakovinsko pomanjkljiva prehrana), z vplivi nerabe mišic (denervacija, breztežnost), z vplivi bolezenskih stanj (sepsa, acidoza, diabetes, opekline, kaheksija), z vplivi hormonov (inzulin, IGF-1, glukokortikoidi) in z vplivi citokinov (tumor nekrozni faktor-a, interleukin-1, interleukin-6).

Ključne besede: beljakovine / razkroj beljakovin / proteasom / ubikvitin / poskusni modeli / skeletno mišičje

KEMIČNA SESTAVA NEKATERIH ŽITNIH IN KORUZNIH SORT, PRIDELANIH V SLOVENIJI

^a) in Andrej OREŠNIK
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za Zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Weendsko analizo, vsebnost rudninskih snovi in aminokislinsko sestavo smo opravili na definiranih vzorcih žit in koruze, pridelanih v Sloveniji leta 1997. Analizirali smo pet sort pšenice: pinka, ana, marija, rezka in žitarka; dve sorti ozimnega: alpha in robur ter dve sorti jarega ječmena: rex in gotic; tri sorte ovsa: valiant, pram in leanda in pet hibridov koruze: fanion, dea, helga, alberta in lotus. Pri pšenici in ječmenu smo ugotovili majhne razlike med posameznimi sortami v kemični sestavi. Pri ovsu izstopa sorta valiant po manjši vsebnosti surovih beljakovin in surovih maščob ter večji vsebnosti surove vlaknine. Pri koruzi pa odstopa hibrid fanion po večji vsebnosti surovih beljakovin in surovih maščob. Povprečne vrednosti posameznih hranljivih snovi v žitih, pridelanih v Sloveniji, se razlikujejo od literaturnih podatkov. Največja razlika je manjša vsebnost surovih beljakovin. V vsebnosti posameznih rudninskih snovi (P, Ca, Mg, K, Na, Zn in Mn) med sortami istega žita ni opaziti velikih razlik in povprečne vrednosti se dokaj dobro ujemajo z literaturnimi podatki, razen precej manjše vsebnosti natrija. Aminokislinska sestava beljakovin posameznih sort istega žita oz. koruze je podobna. V primerjavi z literaturnimi podatki smo ugotovili nekoliko večje koncentracije nekaterih esencialnih aminokislin v beljakovinah žit.

Ključne besede: žita / pšenica / ječmen / oves / koruza / kemična sestava / weendska analiza / rudninske snovi / aminokisline

MAŠČOBNOKISLINSKA SESTAVA JAJC OBOGATENIH Z OMEGA –3 MAŠČOBNIMI KISLINAMI NA TRŽIŠČU

^a), Mojca KOMAN RAJŠP in Antonija HOLCMAN
^a) Inštitut “Jožef Stefan”, Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, doc., dr.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

Posvečeno prof. dr. Jasni Stekar, Univerza v Ljubljani, ob njeni 70. letnici.

IZVLEČEK
Želeli smo ugotoviti vsebnost maščobnih kislin (MK) v jajcih, obogatenih z w -3 maščobnimi kislinami različnih proizvajalcev na tržišču. Za določitev smo uporabili metodo plinske kromatografije in in situ transesterifikacijo maščobnih kislin. Ta tehnika je enostavna, hitra in omogoča majšo porabo organskih topil. Pravilnost in zanesljivost metode smo preverili z analizo certificiranega referenčnega vzorca CRM 164 (Anhydrous Milk Fat) in dobili dobro ujemanje rezultatov s certificiranimi vrednostmi. Ugotovili smo, da imajo vsa obogatena jajca, ne glede na proizvajalca,ugodnejšo maščobnokislinsko sestavo kot običajna jajca. Razmerje MK w -6/w -3 je pri obogatenih manj kot 5, pri navadnih pa okrog 10. Nekateri avtorji uporabljajo za izračun vsebnosti MK različne načine, zato je primerjava rezultatov zelo težavna. Glede na novejše literaturne podatke (Weihrauch et al., 1977, Guardiola et al., 1994, Fatty acids, 1998, Kunachowicz et al, 1998), smo za izračun vsebnosti MK v jajčni vsebini uporabili konverzijski faktor 0.83. Zaželeno bi bilo, da bi proizvajalci na embalaži navedli maščobnokislinsko sestavo, vsebnost w -3 večkrat nenasičenih MK, EPK in DHK in tako natančneje seznanili kupca s prehransko vrednostjo živila.

Ključne besede: perutnina / jajca / maščobne kisline / omega-3 maščobne kisline / analitska kemija / plinska kromatografija

PROIZVODNJA IN UPORABA ENOCELIČNIH OLJ

^a), Berthold KOLETZKO in Thorsten U. SAUERWALD
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za Zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr., mag.

Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Mikroorganizmi postajajo vse bolj zanimivi kot vir novih lipidov. Mikroorganizme, ki lahko nakopičijo več kot 20-25 % biomase v obliki olj, imenujemo oljni mikroorganizmi, njihova olja pa enocelična olja (single cell oils; SCOs) ali mikrobna olja. Pogoj za kopičenje lipidov pri kvasovkah, plesnih in evkariontskih algah, ne pa pri bakterijah, je vsebnost encima ATP-citrat liaza. Omenjeni encim sodeluje pri pretvorbi citrata v oksalacetat in acetyl-CoA, ki je substrat za sintezo maščobnih kislin. Najpogosteje spodbujamo kopičenje lipidov z omejevanjem dušika v gojišču. Oljni mikroorganizmi so namreč sposobni pretvarjati ogljik iz rastnega medija v intracelularne lipide tudi potem, ko v gojišču že zmanjka dušika. Predstavljamo potek biosinteze n-6 in n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin iz njihovih nasičenih in enkrat nenasičenih predhodnikov s pomočjo podaljševanja in desaturacije. Podajamo primerjavo ustreznosti uporabe enoceličnega triacilglicerolnega olja alg, bogatega z dokozaheksaenojsko kislino (DHASCO^Ň ), z ustreznostjo ribjega olja kot vir prehranskega dodatka za mlečni nadomestek. Predstavljamo tudi nekaj študij o varnosti uporabe enoceličnih olj v prehrani živali in ljudi. Za varno uporabo SCOs v mlečnih nadomestkih bi bile dobrodošle še dodatne podrobnejše raziskave. Z gojenjem alg v mediju, ki vsebuje D-[1-¹³C]glukozo, je možno pridobivati enocelična olja, obogatena s stabilnim izotopom ¹³C. Orisali smo nekaj novejših primerov uporabe ¹³C-označenih enoceličnih olj v raziskovalne in diagnostične namene, ki omogočajo raziskave presnove maščobnih kislin. Zaključujemo, da so postala enocelična olja v kombinaciji s stabilnimi izotopi nenadomestljiva za študij presnovnih poti.

Ključne besede: mikrobiologija / oljni mikroorganizmi / enocelično olje / dokozaheksaenojska kislina / stabilni izotopi

KATIONSKO-ANIONSKA RAZLIKA V OBROKIH ZA PRESUŠENE KRAVE

Marija RAJČEVIČ ^a), Jože LEVSTEK, Uroš RAJČEVIČ in Tone ILC
^a) Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, SI-1113 Ljubljana, Slovenija, dr., mag., znanstvena svetnica

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Na farmi z 230 kravami črno-bele pasme je analizirana zimska in poletna prehrana visokobrejih presušenih krav. Izračunana je kationsko-anionska razlika v obrokih (Dietary cation-anion difference-DCAD) z namenom, da bi ocenili njeno možno povezanost s pojavi poporodne pareze in hipokalcemije pri kravah. V zimski sezoni je bil dnevni obrok sestavljen iz 3 kg sena, 10-13 kg travne silaže in prav toliko koruzne silaže, 1 kg krmne mešanice in 50 g min.-vit. mešanice. V poletni sezoni so bile krave na paši, dokrmljevali pa so jim 3 kg sena in 8 kg koruzne silaže do sredine junija, nato pa je koruzno silažo v obroku zamenjalo 10 kg travne silaže. Teden dni pred pričakovano telitvijo so krave dnevno dobivale še 2 kg krmne mešanice, ves čas presušitve pa 100 g min.-vit. mešanice. Kationsko-anionska razlika v obrokih je ocenjena kot miliekvivalent (meq) na kg SS [(K⁺+Na⁺) – (Cl^-+S^--)] (Oetzel, 1993). V zimskih mesecih (november-februar) se je kationsko-anionska razlika v obrokih gibala od 365 do 373 meq kg^-1 SS. V obravnavanih mesecih zimske sezone je telilo 83 krav, 9 od teh je bilo zdravljenih za poporodno parezo, 5 krav pa za hipokalcemijo. V poletni sezoni (maj-september) je bila kationsko-anionska razlika v obrokih od 27 do 238 meq ^-1kg SS. V obravnavanih mesecih poletne sezone je telilo 73 krav, 6 od teh je bilo zdravljenih za poporodno parezo, 3 krave pa za hipokalcemijo.

Ključne besede: govedo / krave / molznice / presušene krave / brejost / prehrana živali / krma / kationsko-anionska razlika

VARIABILNOST V VSEBNOSTI MANGANA V VZORCIH TRAV IN ČRNE DETELJE

^a), Andrej LAVRENČIČ in Jože STOPAR
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, prof., dr.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
V letu 1997 smo na različnih parcelah iste površine v štirih košnjah in v različnih razvojnih fazah rastlin zbrali po 10 vzorcev črne detelje (Trifolium pratense) in mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum) ter po 8 vzorcev mačjega repa (Phleum pratense), trpežne ljuljke (Lolium perenne), travniške bilnice (Festuca pratensis), rdeče bilnice (Festuca rubra) in pasje trave (Dactylis glomerata). Največjo povprečno vsebnost mangana v suhi snovi smo ugotovili v vzorcih pasje trave (215,3 ± 54,9 mg kg^-1 SS) in v vzorcih rdeče bilnice (55,7 ± 7,8 mg kg^-1 SS). Druge trave in črna detelja so vsebovale statistično značilno manj mangana v suhi snovi (od 33,1 mg do 42,0 mg kg^-1 SS). Pri travah z manjšo vsebnostjo mangana in pri črni detelji je bila ob prvi košnji vsebnost mangana največja v fazi bilčenja (25,2 mg do 61,6 mg kg^-1 SS) in najmanjša v fazi cvetenja (16,6 mg do 47,8 mg kg^-1 SS). Pri pasji travi pa je vsebnost mangana v suhi snovi z zorenjem rastline v prvi košnji naraščala (od 145,5 mg na 179,5 mg kg^-1 SS). Najmanjša povprečna koncentracija mangana je bila pri vseh travah in pri črni detelji v vzorcih prve košnje (od 21,0 mg do 53,0 mg kg^-1 SS) in največja jeseni ob četrti košnji (od 42,2 mg do 68,7 mg kg^-1 SS), pri pasji travi pa je bila ob prvi košnji 160 mg, ob drugi 272,0 mg in se je v tretji in četrti košnji zmanjšala na 209,6 mg oziroma 215,4 mg kg^-1 SS.

Ključne besede: trave / metuljnice / mangan / vsebnost

VPELJAVA METODE COMET ZA VREDNOTENJE OKSIDATIVNEGA STRESA, ANTIOKSIDANTNIH UČINKOV IN UČINKOV OKOLIŠKIH POLUTANTOV NA ŽIVALSKE CELICE *

^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Poškodbe DNK v posamičnih sesalčjih celicah so lahko zgodnji pokazatelji številnih težav pri zdravju, prehrani, izpostavljenosti toksičnim snovem na delovnem mestu in v okolju nasploh. Poskus Comet je relativno enostavna in poceni metoda za merjenje tovrstnih poškodb. Temelji na določanju stopnje prekinitev v verigah celične DNK. Celice vklopimo v agarozni gel na mikroskopskih objektnikih in jih speremo, da odstranimo celične membrane, topno celično vsebino in jedrne histone. Pri elektroforezi fragmenti poškodovane DNK potujejo proti anodi. Pri epifluorescentni mikroskopiji obarvanih preparatov dobimo značilno sliko, ki je tehniki dala ime – skupek nepoškodovane DNK (glava) in rep kometa, ki ga tvorijo fragmenti poškodovane DNK. V članku poročamo o preverjanju metode Comet za vrednotenje oksidativnega stresa na prašičjih, mišjih in kokošjih krvnih celicah, prašičjih spermijih in piščančjih hepatocitah. Metodo Comet nameravamo uporabiti za kvantitativno vrednotenje v prehranskih poskusih domačih živali, kjer bomo preverjali oksidativne učinke nekaterih prehranskih snovi in vplive antioksidantov, in za preučevanje vpliva nekaterih onesnaževalcev okolja na živalske in človeške celice.

Ključne besede: molekularna genetika / metode / poskus Comet / DNK / poškodbe / oksidativni stres / antioksidanti / onesnaževanje okolja

ŠTUDIJ VPLIVA POVEČANE KONCENTRACIJE BELJAKOVIN SinI IN SinR NA RAVEN BIOSINTEZE BACITRACINA PRI BAKTERIJI Bacillus licheniformis *

^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Bakterije rodu Bacillus so po Gramu pozitivni sporulirajoči bacili. Zelo dobro se prilagajajo različnim spremembam v okolju: pomanjkanju hranil, spremembam temperature in vrednosti pH. Pri bakteriji Bacillus licheniformis se proizvodnja peptidnega antibiotika bacitracina začne v pozni logaritemski fazi rasti in se konča med stacionarno fazo. Njegova biosinteza se ujema s proizvodnjo alkalne proteinaze. Da bi določili možne dejavnike s pozitivnim delovanjem glede na biosintezo bacitracina v bakteriji B. licheniformis, smo izvedli poskus z izražanjem genov, ki sodelujejo v procesih sporulacije in kompetence v B. subtilis. B. licheniformis smo transformirali s plazmidi pIS74 (sinIR) in pIS119 (sinR). Oba plazmida v bakterijah B. subtilis in B. licheniformis povzročata fenotip Spo^-, zato se je pri rekombiniranih sevih B. licheniformis znižala aktivnost alkalne proteinaze in vsebnost bacitracina.

Ključne besede: mikrobiologija / bakterije / Bacillus licheniformis / Bacillu subtilis / antibiotiki / biosinteza / bacitracin / encimi / alkalne protinaze / molekularna genetika / plazmidi / operon sin

 ŠTUDIJ VPLIVA BELJAKOVINE DegU BAKTERIJE Bacillus subtilis NA BIOSINTEZO BACITRACINA PRI BAKTERIJI Bacillus licheniformis *

^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Peptidni antibiotiki, ki jih sintetizirajo mnogi mikroorganizmi, so strukturno izredno raznoliki. Med njimi je tudi bacitracin, proizvod bakterije Bacillus licheniformis. Teh peptidov ne kodirajo geni; njihova biosinteza poteka s pomočjo peptidnih sintetaz. Raven biosinteze bacitracina pozitivno korelira z ravnjo sinteze alkalne proteinaze. Naš namen je bil dvigniti raven sinteze poznih encimov in posledično s tem tudi raven biosinteze bacitracina. Celice bakterije B. licheniformis BA1 smo transformirali z genom degU bakterije B. subtilis, za katerega smo menili, da je globalni pozitivni regulator v procesih kompetence in sporulacije. Pričakovali smo, da bo povišana koncentracija beljakovine DegU zvišala raven biosinteze bacitracina. Klone rekombiniranih sevov smo analizirali in jim določili proteolizno aktivnost. Pri dveh klonih produkcijskega seva bakterije B. licheniformis BA1 smo ugotovili višjo raven proizvodnje peptidnega antibiotika bacitracina.

Ključne besede: mikrobiologija / bakterije / Bacillus licheniformis / Bacillus subtilis / antibiotiki / biosinteza / bacitracin / encimi / peptidne sintetaze / molekularna genetika / genska regulacija / DegU

DEOKSIRIBONUKLEAZNE AKTIVNOSTI VAMPNIH BAKTERIJ IZ RODU PREVOTELLA

^a) in Gorazd AVGUŠTIN
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Pri 29 sevih iz anaerobnega bakterijskega rodu Prevotella smo preverili deoksiribonukleazno aktivnost proti nemetilirani DNK faga l in krožni plazmidni DNK pBR322. Opazili smo velike razlike med stopnjo aktivnosti preiskovanih sevov. Sevi vrste P. brevis in P.bryantii (z izjemo seva TC1-1) so vsi zelo aktivni in popolnoma razkrojijo l DNK že po 30 sekundah. Kar pri 14 od 29 preiskanih sevov nismo odkrili DNazne aktivnosti. Pregled DNaznih aktivnosti je potrdil nedavno predlagano reklasifikacijo vampnih bakterij iz rodu Prevotella. Opisali smo tudi enostavno metodo, ki omogoča pregledovanje DNaznih aktivnosti vampnih anaerobnih mikroorganizmov na agarskih ploščah.

Ključne besede: mikrobiologija / bakterije / Prevotella / vamp / encimi / deoksiribonukleaze

PRIPRAVA METODE cPCR ZA HITRO ODKRIVANJE IN ŠTEVILČNO VREDNOTENJE CELIC BAKTERIJE Prevotella bryantii

^a) in Gorazd AVGUŠTIN
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Razvili smo metodo kompetitivne PCR za odkrivanje in številčno vrednotenje bakterijskih celic Prevotella bryantii v vzorcih vampnega soka. Za namnoževanje gena 16S rRNK vrste P. bryantii smo uporabili univerzalni bakterijski začetni oligonulkleotid EUB 338 ter za to vrsto specifičen začetni oligonukleotid PBB₁4. Pripravili smo interno kontrolo, ki je imela isti prepoznavni mesti za začetna oligonukleotida na 5' in 3'. Od tarčne DNA, tj. genomske DNK vrste P.bryantii seva B₁4, se je razlikovala le po deleciji 41 bp na sredini nukleotidnega zaporedja. Namnožene produkte cPCR smo ovrednotili s kapilarno elektroforezo in rezultate izračunali z regresijsko enačbo (Reilly in Attwood, 1998). Na osnovi sočasnega pomnoževanja tarčne DNK, ki smo jo izolirali iz znanega števila celic čiste kulture P.bryantii seva B₁4 in interne kontrole, smo izdelali umeritveno premico, ki omogoča številčno vrednotenje bakterijskih celic P.bryantii v območju 2,15 x 10³ do 4,3 x 10⁴.

Ključne besede: mikrobiologija / bakterije / gram negativne bakterije / Prevotella bryantii / vamp / analitska kemija / cPCR / kapilarna elektroforeza

  ABECEDNO KAZALO AVTORJEV