BIBLIOGRAFIJA prof. dr. Janeza POGAČARJA

^a) in Nataša SIARD
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.

Osebna bibliografija
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Bibliografija obsega 452 prispevkov, napisanih v obdobju od 1965 do 2000. Vključuje tudi nekatera neobjavljena dela, predvsem prispevke s posvetovanj, ne vključuje pa raznih poročil in 20 radijskih prispevkov v oddaji Kmetijski nasveti (iz obdobja 1965 – 1984). Ocenjujemo, da smo v bibliografijo zajeli veliko večino profesorjevih prispevkov, nekaj pa jih žal ni bilo mogoče najti, predvsem iz zgodnjih let profesorjevega delovanja. Bibliografijo smo dopolnili, kolikor je bilo mogoče, s pomočjo NUK-a in Kmetijskega inštituta Slovenije.

OCENE PARAMETROV DISPERZIJE Z MODELOM ŽIVALI ZA DNEVNE MERITVE PRI SLOVENSKI ČRNO BELI PASMI *

^a), Milena KOVAČ in Janez POGAČAR
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za Zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
V raziskavi smo uporabili podatke o 643 357 meritvah dnevnih meritev za količino mleka in vsebnosti beljakovin ter maščob pri 29 150 kravah slovenske črno bele pasme. V datoteko sorodstva smo dodali še 12 173 živali. Meritve so bile opravljene od marca 1986 do julija 1998. Model je vključeval sezono telitve, starost ob telitvi in stadij laktacije kot sistematske vplive ter naključne vplive črede, stalnega okolja in živali. Vpliv črede je pojasnil skoraj četrtino celotne variabilnosti za količino mleka in malo manj kot desetino za obe lastnosti vsebnosti. Delež variance za vpliv čreda je za količino mleka 0,23, za vsebnost maščobe 0,06 in za vsebnost beljakovin 0,09. Podoben vpliv ima za vse tri lastnosti stalno okolje, saj delež variance znaša za količino mleka 0,23, za vsebnost maščobe 0,07 in za vsebnost beljakovin 0,11. Dednostni delež za količino mleka je 0,20, za vsebnost maščobe 0,22 in za vsebnost beljakovin 0,25. Z uporabo tega modela v praksi bi že mlajšim živalim z manjšim številom meritev ali celo brez njih napovedali plemenske vrednosti. S tem bi skrajšali generacijski interval. Ob uvedbi tega modela v praksi je primerno preveriti ekonomske teže in proučiti korelacije med opazovanimi lastnostmi.

Ključne besede: govedo / pasme / črno bela pasma / selekcija / model živali / dnevna meritev / mlečnost / lastnosti mlečnosti

ADITIVNE GENETSKE IN OKOLIŠKE KOMPONENTE (KO)VARIANCE ZA LASTNOSTI MLEČNOSTI NA DAN KONTROLE PRI KOZAH

^a), Špela MALOVRH, Milena KOVAČ, Dušan BIRTIČ in Drago KOMPAN
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za Zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Ocenjevali smo genetske in okoliške parametre za količino mleka (DKM) in vsebnost maščobe (M), beljakovin (B) in laktoze (L) na dan kontrole za obdobje od 1991 do 1996. V raziskavo smo vključili 24044 zapisov 1805. koz srnaste in sanske pasme iz 57 tropov v Sloveniji. Komponente (ko)variance smo ocenjevali z metodo omejene največje zanesljivosti (REML) z algoritmom Powell. Večlastnostni model živali vsebuje sezono in pasmo kot sistematska vpliva, neodvisne spremenljivke so velikost gnezda, dan laktacije in zaporedna laktacija. Naključni del modela sestavljajo trop, stalno okolje in aditiven genetski vpliv (žival). Heritabiliteta za DKM je od 0,19 do 0,20, za M od 0,16 do 0,18, za B od 0,21 do 0,24 in za L od 0,21 do 0,23. Največji delež fenotipske variance za M, B in L ostane nepojasnjen. Za DKM in M oz. B smo izračunali negativno genetsko korelacijo (-0,32 oz. -0,41), med L in M pa pozitivno (+0,27). Visoka genetska korelacija je med M in B (+0,57).

Ključne besede: koze / zapisi na dan meritve / lastnosti mlečnosti / genetski parametri / komponente variance / komponente kovariance

UČINEK SILIRANEGA KORUZNEGA ZRNJA NA NESNOST KOKOŠI

^a), Jasna M.A. STEKAR, Milena KOVAČ in Antonija HOLCMAN
^a) Kmetijski zavod Maribor, Vinarska 14, SI-2000 Maribor, Slovenija, vodja enote Kmetijske svetovalne službe.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
V krmilnem poskusu s 600 nesnicami izvora Isa Brown smo preskušali učinek siliranega koruznega zrnja na nesnost. Nesnost živali smo spremljali od 21. tedna starosti dalje. Pri 32. tednu starosti smo iz jate 1400 nesnic naključno odbrali 600 živali in jih razporedili v šest skupin. Preskusne obroke smo začeli pokladati pri 40. tednu starosti, ko so kokoši že dosegle vrh nesnosti. Preskus je trajal 154 dni, to je do časa, ko je začela nesnost občutno padati. Primerjali smo dva hibrida, Raisso in Lotus. V obroku je bilo 40 odstotkov suhe snovi iz siliranega zrnja oz. 60 odstotkov. Dopolnilna krmna mešanica je bila v obeh primerih enaka. Živali v kontrolni skupini smo krmili s popolno krmno mešanico po volji. Druge skupine, krmljene s silažo, in tudi eno skupino nesnic, krmljenih s popolno krmno mešanico, pa smo krmili odmerjeno. Rezultate nesnosti pred in med poskusom smo obračunali s statističnim paketom SAS/STAT (1990). Med hibridoma ni bilo značilnih razlik. Skupini s 40 odstotki suhe snovi iz silaže sta imeli značilno slabšo nesnost od kontrolne, kar razlagamo z manjšo vsebnostjo energije. Skupini s 60 odstotki suhe snovi iz silaže sta imeli značilno boljšo nesnost od skupin z manj silaže. Ti dve skupini sta imeli tudi boljšo nesnost kot kontrolni skupini. Preskusni skupini z večjo vsebnostjo presnovne energije v krmnem obroku sta dosegli boljšo nesnost. Poraba energije in beljakovin za prirejo jajc je po skupinah zelo različna zaradi različne vsebnosti beljakovin in energije v obrokih in zaradi različnega števila znesenih jajc.

Ključne besede: kokoši / nesnice / prehrana živali / krma / silirano koruzno zrnje

UČINEK GNOJENJA NA HRANILNO VREDNOST KRME S TRAJNEGA KRAŠKEGA TRAVNIKA. 1. BOTANIČNA IN KEMIČNA SESTAVA, IN VITRO PREBAVLJIVOST IN VSEBNOST NETO ENERGIJE ZA LAKTACIJO

^a), Janko VERBIČ in Drago BABNIK
^a) Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, višji znanstveni sodelavec, dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Hranilno vrednost krme iz dolgoletnega gnojilnega poskusa smo ocenili na podlagi vsebnosti neto energije za laktacijo (NEL) in prebavljivosti organske snovi, izračunanih na osnovi kemične sestave in plina, ki se razvije med inkubacijo vzorcev z vampnim sokom in vitro. Primerjali smo krmo iz negnojene različice (0), različice, gnojene s fosforjem in kalijem (PK) in različice, gnojene s fosforjem, kalijem in dušikom (NPK). Skupni pridelek smo razdelili na trave, metuljnice in zeli in jih analizirali posebej. Gnojenje je le malo vplivalo na hranilno vrednost trav, metuljnic in zeli. Vsebnost neto energije za laktacijo je bila pri metuljnicah precej večja kot pri travah in zeleh: 5,95; 5,24 in 5,36 MJ na kg sušine. Zaradi razmeroma majhnih razlik v deležu metuljnic se večja vsebnost NEL v metuljnicah ni pokazala v razlikah med postopki. Gnojenje je izrazito povečalo pridelek NEL: 12000, 19500 in 34500 MJ na ha pri 0, PK in NPK postopku. Razlike med različicami so bile predvsem posledica različnih pridelkov sušine. Razlike v vsebnosti NEL so razmeroma malo prispevale k razlikam v pridelku NEL.

Ključne besede: kraško travinje / gnojenje / trave / metuljnice / zeli / in vitro prebavljivost / neto energija za laktacijo

UČINEK GNOJENJA NA HRANILNO VREDNOST KRME S TRAJNEGA KRAŠKEGA TRAVNIKA. 2. VSEBNOST MAKRO- IN MIKROELEMENTOV

^a), Vida ŽNIDARŠIČ-PONGRAC, Janko VERBIČ in Jože VERBIČ
^a) Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, znanstveni svetnik, dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Leta 1983 smo zasnovali večletni gnojilni poskus po načelu naključnih blokov v štirih ponovitvah. V letu 1994 smo zbrali vzorce krme na negnojeni različici (0), različici, gnojeni s fosforjem in kalijem (PK), ter različici, gnojeni s fosforjem, kalijem in dušikom (NPK). Vzorce prve, druge in tretje košnje smo ločili na trave, metuljnice in zeli ter ločeno določali vsebnosti Ca, P, Mg, K, Na, Zn, Mn, Fe, in Cu. Glede na delež posamezne botanične skupine smo izračunali tudi vsebnosti elementov v krmi. Gnojenje je značilno vplivalo na vsebnost večine elementov v travah, metuljnicah in zeleh vseh treh košenj. Gnojenje s PK je v krmi zmanjšalo vsebnost Mg in Mn ter povečalo vsebnost P in K. Pri gnojenju z NPK v primerjavi z negnojeno različico (0) se je v krmi zmanjšala vsebnost Fe, povečala pa vsebnost P, K in Zn. Gnojenje z dušikom (NPK vs. PK) je v krmi značilno povečalo vsebnost P, Mg, Zn in Mn ter zmanjšalo vsebnost Ca. Zaporedna košnja je značilno vplivala na vsebnost vseh analiziranih elementov v krmi razen na vsebnost Cu. Pri krmi druge in tretje košnje je bila vsebnost Ca, Mg in Mn večja kot pri krmi prve košnje. Največje vsebnosti P in Zn smo ugotovili v krmi tretje košnje. Metuljnice in zeli vsebujejo v primerjavi s travami dva- do trikrat več Ca, Mg, Zn in Cu. Zaradi tega se s spreminjanjem botanične sestave travne ruše precej spreminja tudi vsebnost teh elementov v krmi. Glede na potrebe krav v laktaciji smo ugotovili izrazito pomanjkanje Na, Zn in Cu, pomanjkanje P pa le v krmi z negnojenih parcel.

Ključne besede: kraško travinje / gnojenje / trave / metuljnice / zeli / hranilna vrednost / makroelementi / mikroelementi

KOMETNI PRESKUS V MODELNI PREHRANSKI RAZISKAVI

^a), Tanja PAJK in Karl SALOBIR
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, doc., dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Prehrana je pomembno povezana z nastajanjem prostih radikalov v organizmu in zaščito pred njimi. Tako na primer večkrat nenasičene maščobne kisline povečujejo obremenitev organizma s prostimi radikali. Antioksidativne snovi proste radikale nevtralizirajo. Uvedli smo kometni test (elektroforeza posameznih celic v gelu) za in vivo testiranje poškodb jedrne DNK pri laboratorijskih miših. Poskusne živali štirih skupin in kontrolne skupine so dobivale krmo enake osnovne sestave, toda vsaka z drugo vrsto maščob: 1) 10% sončničnega olja, bogatega z oleinsko kislino, 2) 10% sončničnega olja, 3) 10% ogrščičnega olja, 4) 10% svinjske masti, 5) kontrola, 2% sončničnega olja bogatega z oleinsko kislino. Oljem, masti in krmi nismo dodali nobenih antioksidantov. Energijski delež maščob v krmi je bil pri kontrolni skupini 16%, pri ostalih skupinah pa 32%. V poskusu smo ugotovili različne stopnje poškodb levkocitne DNK. Največjo stopnjo poškodb DNK (2,72) so imele miši prve skupine, ki so dobivale sončnično olje, bogato z oleinsko kislino. V kontrolni skupini je bila stopnja poškodb DNK najmanjša (1,56). Podatki so bili obdelani s programskim paketom SAS/STAT (1990). Rezultati so pokazali, da je s kometnim testom mogoče razlikovati kakovost prehranskih maščob z vidika nastajanja prostih radikalov.

Ključne besede: prehrana ljudi / maščobe / antioksidanti / oksidacijski stres / DNK / kometni preskus

UPORABA OLIGONUKLEOTIDNIH SOND IN PRETOČNE CITOMETRIJE ZA ANALIZO BAKTERIJSKE ZDRUŽBE V BIOLOŠKIH ČISTILNIH SISTEMIH

^a) in Gorazd AVGUŠTIN
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Proučevanje združbe mikroorganizmov v aktivnem blatu z obstoječimi mikrobiološkimi metodami predstavlja nerešljiv problem, kadar želimo ugotavljati ne le število vseh mikroorganizmov v vzorcu temveč tudi število bakterij specifičnih bakterijskih subpopulacij. Opisali smo metodo za hitro analiziranje aktivnega blata z uporabo dveh različno označenih oligonukleotidnih sond in pripadajočih detektorjev fluorescence pretočnega citometra. S pomočjo sond EUB338-Cy3 in fD1-FITC, specifičnih za vse bakterije, smo postavili model in ga preizkusili s 16S rRNK sondo NSO190-FITC, specifično za kemolitotrofne oksidatorje amonija iz b - podskupine proteobakterij. Ugotovili smo, da je bilo v vzorcu 16,3% bakterij, ki jih prepozna omenjena sonda. Kot možno izboljšavo smo preizkusili učinek tripansko modrega na avtofluorescenco in fluorescenco s sondami hibridiziranih celic. Tripansko modro zniža raven zelene avtofluorescence in nespecifične fluorescence, ne vpliva pa na fluorescenco specifično hibridiziranih celic.

Ključne besede: čistilni sistemi / biološki čistilni sistemi / aktivno blato / mikrobiologija / bakterije / analitske metode / rRNK sonde / pretočna citometrija / oksidatorji amonija

 MOLEKULSKO KLONIRANJE GENOV ZA rRNK BAKTERIJE Prevotella bryantii B₁4

^a) in Gorazd AVGUŠTIN
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Klonirali smo dele operonov rRNK anaerobne vampne bakterije Prevotella bryantii B₁4. S sondo, specifično za gen za 16S rRNK, smo pregledali 350 bakterijskih kolonij z vektorjem pBluescripII. Našli smo šest pozitivnih klonov, katerih vektorji so vsebovali gen za 16S rRNK. Fragmente, ki so vsebovali gene za 16S rRNK, smo identificirali s hibridizacijo z digoksigeninom označeno sondo, ki je bila specifična za gen za 16S rRNK rodov Prevotella in Bacteroides. Fragmenti so bili dolgi 2 kb in so vsebovali gen za 16S rRNK, 16S-23S rRNK interno medgensko regijo in približno 100 bp gena za 23S rRNK. Poreklo genov za 16S rRNK smo potrdili z verižno reakcijo s polimerazo (PCR) z začetnim oligonukleotidom specifičnim za gen za 16S rRNK vrste P. bryantii.

Ključne besede: mikrobiologija / bakterije / Prevotella bryantii / molekularna genetika / operoni ribosomskih RNK / kloniranje / vamp

GENETSKA RAZNOLIKOST BAKTERIJ V ČREVESU ENAKONOŽNIH RAKOV (Isopoda, Crustacea)

^a), Jasna ŠTRUS in Gorazd AVGUŠTIN
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za biologijo, Večna pot 111, Sl-1000 Ljubljana, Slovenija, asistent, mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
V predelu zadnjega črevesa enakonožnih rakov vrste Porcellio scaber smo z vrstično elektronsko mikroskopijo odkrili paličaste bakterije, ki se s konci pritrjajo na kutikularne izrastke črevesne stene. Pritrjene bakterije so lahko del avtohtone črevesne mikroflore enakonožnih rakov, katere obstoj še ni bil potrjen. Ker opisanih bakterij ni mogoče gojiti s klasičnimi gojitvenimi tehnikami, smo iz spranih čreves petih zdravih odraslih rakov izolirali skupno DNK, iz katere smo s PCR namnožili bakterijske gene za 16S rRNK. Te gene smo vključili v plazmidni vektor in jih transformirali v kompetentne celice E.coli. Iz klonov izolirano plazmidno DNK smo razkrojili z restrikcijskima encimoma DdeI in TaqI in na podlagi restrikcijskih profilov z metodo UPGMA naredili fenogram. 37 preiskanih genov za 16S rRNK lahko na podlagi restrikcijskih profilov razdelimo v vsaj tri večje skupine, kar kaže, da se na kutikularne trne v črevesu P.scaber morda pritrjuje več različnih bakterijskih vrst.

Ključne besede: enakonožni raki / črevo / mikrobiologija / bakterije / genetska raznolikost / 16S rDNK / RFLP

  ABECEDNO KAZALO AVTORJEV