^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.

Pregled avtorjev
Jezik: slovenski

^a) in Jože STOPAR
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, prof., dr.

Pregled avtorjev
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
V 25 letih izhajanja posebne številke Zbornika (Zb. Biotehniške fak. Univ. v Ljubljani. Kmetijstvo. Zootehnika) je bilo natisnjenih 390 prispevkov 288 avtorjev. Večina prispevkov, 80%, je izvirnih raziskovalnih, preglednih raziskovalnih je 9,5%; 23% avtorjev je zaposlenih na Oddelku za živinorejo, 19% je tujih avtorjev, 27% mladih (diplomanti, magistrandi, doktorandi) in 31% jih je iz drugih inštitucij, zavodov in podjetij.

^a)
a) Swiss Federal Institute of Technology, Institute of Food Science, Laboratory of Dairy Science, CH-8092 Zürich, Switzerland, Prof., Ph.D.

Pregledni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Razvoj novih tehnologij spodbujajo potrebe po vse večji varnosti izdelkov, gospodarnost proizvodnje in zaščita okolja na eni strani ter povpraševanje porabnikov in tržišča po novih mlečnih izdelkih in živilih, ki vsebujejo sestavine mleka, na drugi. Membranska tehnologija za ločevanje in koncentracijo sestavin mleka omogoča proizvodnjo že znanih, tradicionalnih mlečnih izdelkov, kot so sir, tekoči in fermentirani mlečni izdelki, poleg tega pa tudi proizvodnjo posebnih, “po meri narejenih” izdelkov. Ena od prihajajočih tehnologij je uporaba ultra visokih pritiskov, ki je zanimiva zaradi značilnega vpliva na beljakovine mleka, vključno z encimi, na lipide in mikroorganizme. Tehnologija je zelo draga, zato bo njena uporaba v mlekarski industriji najverjetneje omejena predvsem na izdelavo izdelkov s posebnimi lastnostmi. Kljub dejstvu, da so v vseh proizvodnih procesih fermentiranih mlečnih izdelkov vključene biološke operacije, pa v mlekarskih obratih vse bolj pridobivajo na pomenu nove biotehnološke metode v predelavi mleka, ki omogočajo neprekinjene fermentacijske postopke in proizvodnjo izdelkov z natančno določenimi lastnostmi. Razvoj energetsko varčnih tehnologij bo tudi v prihodnje pomembna naloga tehnologov, zaposlenih v mlekarski industriji. Mlekarska industrija se srečuje z vedno večjo konkurenco, zato je tesno sodelovanje med industrijo in ustanovami, ki se ukvarjajo s temeljnimi raziskavami, nujno potrebno.

^a) in
^a) University of Zagreb, Faculty of Food Technology and Biotechnology, Pierottijeva 6, HR-10000 Zagreb, Croatia, prof., dr.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

^a), Aleš KUHAR in Emil ERJAVEC
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, viš. pred., dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Visoka tržno-cenovna zaščita prireje mleka je dejstvo evropske kmetijske politike, vendar pa ob postopnem zniževanju zaščite kmetijstva pridobivajo na pomenu različne oblike proračunskih podpor, ki nadomeščajo zmanjšanje dohodka. Zaenkrat še ni jasno določeno, ali bodo teh ukrepov v celoti deležne tudi bodoče članice Evropske unije (EU). V prispevku so ocenjeni učinki različnih ravni neposrednih plačil in strukturnih podpor na slovenski trg z mlekom. Analizirali smo dohodkovni položaj prireje ter blaginjo pridelovalcev, porabnikov in davkoplačevalcev. Z metodo PAM (“Policy Analysis Matrix”) v kombinaciji z modelom APAS (“Agricultural Policy Analysis Simulator”) smo ocenili omenjene ekonomske parametre in upoštevali različne politične scenarije. Za obdobje po pristopu smo analizirali učinke različnih scenarijev prevzema ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP). Rezultati kažejo, da ima obseg prevzema proračunskih podpor izrazit vpliv na obravnavane ekonomske parametre, zato kaže pri pogajanjih o pristopu Slovenije k EU vztrajati pri popolnem prevzemu ukrepov SKP. Če Slovenija pristopi pred naslednjo reformo tržnega reda za mleko, bodo imele sprva večji pomen strukturne podpore, po letu 2005/06 pa bo večji učinek neposrednih plačil. Pristop Slovenije brez neposrednih plačil in strukturnih podpor lahko povzroči nazadovanje prireje mleka v Sloveniji, ki tudi ob najugodnejšem scenariju zaradi nizke konkurenčnosti nima obetavne razvojne perspektive. Ob ustrezni strategiji oblikovanja kmetijske politike v predpristopnem obdobju je zadovoljiv izid pristopnih pogajanj verjetnejši.

^a) in Jože VERBIČ
^a) Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, znanstveni svetnik, dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Pri 19 vzorcih zelene krme, 5 vzorcih travne silaže in enem vzorcu sena z znano in vivo določeno prebavljivostjo smo po uradnem nemškem sistemu (DLG, 1997) ocenili vsebnost presnovljive energije (ME) in neto energije za laktacijo (NEL). Primerjalno smo energijsko vrednost in prebavljivost organske snovi (pOS) vzorcev ocenili na podlagi kemične sestave in prebavljivosti iz preglednic (DLG, 1997). Ugotovili smo, da na podlagi podatkov iz DLG preglednic podcenjujemo pOS za 2,1 ± 3,95%, vsebnost ME za 0,29 ± 0,52 MJ, vsebnost NEL pa za 0,21 ± 0,37 MJ kg^-1 sušine (SS). Nekoliko manjše odstopanje od in vivo ocen smo dobili pri ocenjevanju ME (0,04 ± 0,45 MJ kg^-1 SS) in NEL (0,03 ± 0,33 MJ kg^-1 SS) na podlagi kemične sestave in regresijskih enačb iz literature (GfE, 1998). S hohenheimskim plinskim preskusom (in vitro) in uporabo primernih regresijskih enačb iz literature smo bistveno izboljšali točnost ocene. Razmeroma točna je bila enačba Menkeja in Steingassa (1987), po kateri smo v primerjavi z oceno in vivo podcenili vsebnost ME za 0,12 ± 0,26 MJ, vsebnost NEL pa za 0,09 ± 0,19 MJ kg^-1 SS. Enačbe Aipleja in sod. (1995) so in vivo ocenjeno vsebnost ME precenile za 0,15 ± 0,24 MJ kg^-1 SS, vsebnost NEL pa za 0,10 ± 0,17 MJ kg^-1 SS. Pretežen del variabilnosti v vsebnosti ME je mogoče pojasniti z multiplo regresijsko enačbo na osnovi količine plina, ki nastane pri inkubaciji vzorcev z vampnim sokom in vsebnosti surovih maščob (R² = 0,96).

^a), Andrej LAVRENČIČ in Jože STOPAR
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, prof., dr.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
V letu 1997 smo na različnih parcelah iste površine v štirih košnjah in v različnih razvojnih fazah rastlin zbrali po 10 vzorcev črne detelje (Trifolium pratense) in mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum) ter po 8 vzorcev mačjega repa (Phleum pratense), trpežne ljuljke (Lolium perenne), travniške bilnice (Festuca pratensis), rdeče bilnice (Festuca rubra) in pasje trave (Dactylis glomerata). V vzorcu zemlje iz poskusne površine smo izmerili pH vrednost 7,2 in 75,8 mg cinka kg^-1 SS. V povprečju so trave vsebovale 20,36 mg, črna detelja pa 26,43 mg cinka kg^-1 SS. Najmanj cinka je bilo v suhi snovi vzorcev rdeče bilnice (16,92 mg kg^-1). V trpežni ljulki ga je bilo 18,13 mg, v travniški bilnici 18,66 mg in v pasji travi 20,84 mg v kg suhe snovi. Največ cinka so v suhi snovi vsebovali vzorci mačjega repa (23,66 mg kg^-1) in mnogocvetne ljuljke (23,97 mg kg^-1). Razlike med travami so bile statistično značilne. V prvi košnji so rastline v fazi bilčenja vsebovale 22,44 mg, med latenjem 19,57 mg in cvetenjem 16,47 mg cinka kg^-1. Razlike so statistično značilne. V koncentraciji cinka v suhi snovi vseh zbranih vzorcev prve košnje in vzorcev druge košnje ni bilo statistično značilnih razlik (19,49 mg in 20,22 mg kg^-1). V vzorcih tretje košnje je bilo statistično značilno več cinka (24,29 mg kg^-1 SS) v primerjavi s prvo in drugo košnjo, v vzorcih jesenske košnje pa največ (26,91 mg kg^-1 SS). V vzorcih mačjega repa, trpežne ljuljke in mnogocvetne ljuljke so bile razlike v vsebnosti cinka med vzorci prve košnje in jesenske košnje zelo velike (+78,4%, +68,0% in +58,4%).

Marija RAJČEVIČ ^a), Anton ILC, Peter KUMP in Marijan NEČEMER
^a) Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, SI-1113 Ljubljana, Slovenia, znanstvena svetnica., dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
V letu 1999 smo naključno odvzeli 5 vzorcev pašne trave, 13 vzorcev travne silaže, 6 vzorcev mrve in 7 vzorcev koruzne silaže. Vsi vzorci so bili z določenega območja, krma pa je bila pridelana v podobnih talnih in klimatskih razmerah. Tudi botanična sestava trav je bila podobna. Pašniki in travniki so bili gnojeni s prašičjo in govejo gnojevko. Vsebnost žvepla in klora smo določili z rentgensko fluorescenčno analizo. V suhi snovi trave je bilo 2,56 ± 0,70 g žvepla (KV = 27,29%) in 9,15 ± 4,18 g klora (KV = 45,49%) ,v travni silaži 2,38 ± 0,49 g žvepla (KV = 20,67%) in 7,19 ± 1,89 g klora (KV = 26,34%), v mrvi 1,93 ± 0,48 g žvepla (KV = 24,84%) in 5,72 ± 1,98 g klora (KV = 34,68%), v koruzni silaži pa 0,88 ± 0,25 g žvepla (KV = 28,14%) in 1,98 ± 0,86 g klora (KV = 43,39%). Nekatere določitve tako za žveplo kot za klor so precej odstopale od srednje vrednosti in mediane, vendar gre za manjše število analiziranih vzorcev. Priporočamo več pozornosti odvzemu in pripravi vzorcev za analizo ter določitev pepela, netopnega v klorvodikovi kislini.

^a) in Vekoslava STIBILJ
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

^a) in Milena KOVAČ
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, asist.

Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

^a), Andrej OREŠNIK in Milena KOVAČ
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, asist.

Strokovni prispevek
Jezik: slovenski

Marija UREMOVIĆ ^a), Zvonimir UREMOVIĆ in Zoran LUKOVIĆ
^a) Faculty of Agriculture, University of Zagreb, Department for animal science, HR-10000 Zagreb, Croatia, prof., dr.

Predhodna objava
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Avtorji v delu razpravljajo o stanju ogrožene avtohtone pasme črnega slavonskega prašiča, ki je nastala v R.Hrvatski. S programom za ohranitev te pasme so pričeli v letu 1996, kar je omogočilo povečanje efektivne populacije (Ne) z 18,46 na 32,32. V delu so prikazane proizvodne lastnosti črne slavonske pasme, to je velikost gnezd in pitovne lastnosti. Dobljeni rezultati kažejo, da so proizvodne lastnosti omenjene pasme skromne. Število živorojenih pujskov v gnezdu znaša 6,89, odstavljenih je 5,76. V razmerah ekstenzivnega pitanja od začetne mase 27,20 kg do končne 106,05 kg je znašal dnevni prirast povprečno 478 g, odstotek mesa v klavnih polovicah pa je bil 42,95.

Simona SUŠNIK, ^a), Jurij POHAR in Peter DOVČ
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, asist., dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Proučevali smo način dedovanja 18 mikrosatelitnih lokusov v genomu lipana. Pri treh mikrosatelitnih lokusih smo v postopku tipizacije poleg dveh pričakovanih fragmentov pričakovane velikosti našli še dodatne fragmente. Na osnovi dedovanja teh treh mikrosatelitnih lokusov, ki smo ga proučevali na potomcih iz štirih križanj, smo ovrgli možnost, da bi bili ti dodatni produkti posledica nespecifičnega pomnoževanja v PCR. Nekatere regije genoma lipana torej kažajo delno tetrasomnost genoma oziroma podvojitve nekaterih kromosomskih regij.

Ključne besede: ribe / lipan / molekularna genetika / genom / mikrosateliti / tetraploidnost 

Mateja REJC, ^a), Dušan BENČINA in Franc HABE
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, doc., dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

Ključne besede: perutnina / imunologija / imunoglobulini Y / monoklonska protitelesa / konjugacija / peroksidaza / konjugirana protitelesa

Martina WEISS, Katarina TEPŠIČ in ^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, izr.prof., dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Preučili smo postopke vzorčenja in osamitve DNK iz konjskih iztrebkov za potrebe nadaljnjih molekulsko bioloških poskusov kot npr. namnoževanje genov z reakcijo PCR. Enajst poskusnih konjev pasme lipicanec smo razdelili v dve starostni skupini in zbirali njihove iztrebke v čim krajšem času po iztrebljanju. Iz vzorcev smo osamili DNK takoj po prihodu v laboratorij. Iz vzorcev iztrebkov iz skupine mlajših konjev smo v povprečju osamili 3-4-krat več DNK kot iz vzorcev iz skupine starejših konjev. Variabilnost izplena DNK iz vzorcev iztrebkov istega konja, ki so bili odvzeti v zaporednih dneh, je odstopala le za 15% od poprečnega izplena. Izplen DNK, ki je bila osamljena iz istega vzorca v zaporednih dneh, se je povečal od 4,61 na 7,96 μg g^-1 iztrebkov 48 ur po iztrebljanju in se je potem le rahlo znižal na 7,51 μg g^-1 v naslednjih štirih dneh. Rezultati nakazujejo intenzivno mikrobno rast v fekalnih iztrebkih vsaj v prvih dneh po iztrebljanju. Zato je nadvse pomembno pravilno in čim hitrejše vzorčenje po iztrebljanju, če nameravamo preučevati strukturo mikrobne populacije debelega črevesa in iztrebkov pri konjih.

Matjaž PETERKA, Tomaž ACCETTO in ^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, izr.prof., dr., mag.

Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

^a)
a) KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, SI-8000 Novo mesto, Slovenija.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
V bližini skoraj vseh prokariontskih operonov, ki kodirajo peptidne sintetaze, so geni, katerih zaporedje je zelo podobno tioesterazam. Mehanizem delovanja in funkcija tioesteraz v sintezi peptidnih antibiotikov še nista znani. Bakterija Bacillus licheniformis sintetizira antibiotik bacitracin na multiencimskih kompleksih, ki so sestavljeni iz treh peptidnih sintetaz (BA1, BA2, BA3). Geni, ki kodirajo peptidne sintetaze, so združeni v operonu bac, pred katerim je gen btsT, ki kodira tioesterazo. Da bi lahko proučevali vpliv tioesteraze na biosintezo bacitracina, smo z verižno reakcijo s polimerazo DNK iz kromosomske DNK B. licheniformis izolirali odsek v velikosti 1,2 kb. Ta odsek je vključeval skoraj celoten gen btsT in promotorsko regijo operona bac. Odsek 1,2 kb smo hibridizirali s kromosomsko DNK bakterije B. licheniformis BA1. V gen btsT na odseku 1,2 kb smo vstavili tudi gen za odpornost proti tetraciklinu (tetM) in tako sestavili vektor za insercijsko mutagenezo gena btsT.

Ključne besede: mikrobiologija / bakterije / Bacillus licheniformis / peptidni antibiotiki / sinteza / encimi / bacitracinske peptidne sintetaze / tioesteraza / molekularna genetika / vektor za insercijsko mutagenezo 

Marija TRKOV, Tomaž ACCETTO in ^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, izr.prof., dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

Darja FERME, Jerneja AMBROŽIČ, Miklavž GRABNAR, Maja RAVNIKAR in ^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, izr.prof., dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

^a), Romana MARINŠEK LOGAR, Tadej ČEPELJNIK in Franc V. NEKREP
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

Ključne besede: mikrobiologija / anaerobne bakterije / Butyrivibrio sp. Mz5 / encimi / ksilanaze / izražanje encimov

  ABECEDNO KAZALO AVTORJEV