BIBLIOMETRIJSKA ANALIZA
REVIJE “ZBORNIK BIOTEHNIŠKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI. KMETIJSTVO.
ZOOTEHNIKA”: PRIMERJAVA OBDOBIJ 1986–1987 IN 1996–1997*
a) in Primož JUŽNIČ
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Osnovna značilnost znanstvenega obveščanja in sporočanja je objavljanje
znanstvenih raziskovalnih rezultatov pretežno v znanstvenih revijah.
Bibliometrija in njene metode s sistematičnim zbiranjem podatkov merijo in
analizirajo te objave. Osrednji del članka zato prinaša podatke o kvantitativno
merljivih lastnostih Zbornika Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Kmetijstvo. Zootehnika. Primerjalna analiza obdobij 1986–1987 ter 1996–1997 je
pokazala relativno veliko število člankov s samo enim avtorjem (34,8 %, 30,3 %).
V Zborniku objavljajo predvsem slovenski avtorji, ki pa v zadnjem obdobju
objavljajo predvsem v angleškem jeziku (56 %, 80 %). Analiza navajanih virov
kaže, da to ni edina razlika med obdobjema. Avtorji navajajo vse novejše vire,
pretežno članke iz uglednih mednarodnih revij. Skoraj polovica navedenih virov v
zadnjem obdobju je mlajših od pet let. Tudi obseg revij iz katerih so navedeni
članki, je vse večji. Analiza navajanja kaže na večjo vključenost revije v
mednarodno znanost. Vprašanje nadaljnjega razvoja revije, vzporednosti objav v
slovenskem in tujem jeziku in morebiti tudi drugačnega naslova so predlogi,
avtorjev uredništvu Zbornika. Dobljene rezultate bi morebiti preverili z
obdelavo podatkov za širše obdobje in primerjali s podobnimi mednarodnimi
revijami.
HEMAGLUTINACIJA Mycoplasme synoviae JE
POVEZANA Z IMUNODOMINANTNIMI POVRŠINSKIMI MEMBRANSKIMI BELJAKOVINAMI, KI SO
FAZNO, VELIKOSTNO IN ANTIGENSKO SPREMENLJIVE
a) in
Mojca NARAT
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
dr., mag.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Pri večini sevov Mycoplasme synoviae (MS) se njihovi VLHA hemaglutinini
cepijo na N-terminalni in C-terminalni konec. Pri sevu ULB 925 (klon KF9) so
C-terminalni deli, imenovani pMSA, integralne membranske beljakovine z
molekulsko maso 51 in 53 kDa. Te beljakovine so prepoznavala monoklonska
protitelesa (mAb) 3E10, 5G6 in 4G2. N-terminalni deli, imenovani pMSB1,
hemaglutinina istega klona so prav tako integralne membranske beljakovine z
masami 47 in 49 kDa, ki jih prepoznava mAb 125. Pri sevu K1723 pa mAb 3E10, 5G6
in 125 reagirajo z necepljenim VLHA hemaglutininom z maso okrog 90 kDa. Pri sevu
ULB 925 hemaglutinin pozitivni (HA+) fenotip klonov in
hemadsorbcijsko pozitivni (HAD+) fenotip klonov sintetizirajo celoten
(51–53 kDa) hemaglutinin pMSA. Približno 1 % populacije, ki pa ne proizvaja
pMSA, proizvaja pa spremenjeno obliko pMSB1
(z maso 27–30 kDa), izgubi HA+ in HAD+ fenotip. Prenehanje
sinteze beljakovine pMSA je dedna in običajno reverzibilna lastnost. Določene
populacije seva ULB 925 (klon KF9), ki so prenehale sintetizirati beljakovino
pMSA in jo mAb 3E10 prepoznavajo, so začele sintetizirati antigensko varianto
beljakovine pMSB, ki jo prepoznavanjo druga mAb. Polega antigenske
spremenljivosti beljakovin pMSA on pMSB smo pri sevih MS opazili tudi
spremenljivost velikosti beljakovin. Različne variante teh beljakovin so
prepoznavala tudi protitelesa piščancev, okuženih z MS.
OCENJEVANJE PARAMETROV KRIŽANJA
ZA VELIKOST GNEZDA PRI PRAŠIČIH *
a)+ in Milena KOVAČ
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
mag. + Sedaj Kmetijski inštitut Slovenije, Odd. za živinorejo, Hacquetova
17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
V raziskavo je bilo vključenih 46 960 prasitev pri svinjah pasme švedska
landrace (SL) in large white (LW) ter F1 križankah teh pasem, liniji 12
(SL x LW) in liniji 21 (LW x SL). S ponovljivostnim modelom živali smo
analizirali število rojenih in število živorojenih pujskov od prve do šeste
zaporedne prasitve. Razliko med posameznimi genotipi smo obravnavali v obliki
parametrov križanj. Proučevali smo maternalne komponente: aditivni maternalni
vpliv, maternalni heterozis in aditivni vpliv stare matere, ki so bile
obravnavane kot neodvisne spremenljivke. Prispevek aditivnega maternalnega
vpliva k razliki med pasmama (SL-LW) je bil večji za število živorojenih (0,36)
kot za število rojenih pujskov (0,09). Oceni maternalnega heterozisa, ki
pojasnjujeta odstopanje linij od povprečja pasem, sta za število rojenih pujskov
0,69 in 0,72 za število živorojenih pujskov v gnezdu. Razlika med linijama
(SL x LW-LW x SL) je zanemarljiva (0,06 za rojene in –0,03 za živorojene
pujske).
Ključne besede: prašiči / reprodukcija /
velikost gnezda / parametri križanja / model živali
____________________
*
Prispevek je del
magistrskega dela (zagovor 19. aprila 2000), mentorica izr. prof. dr. Milena
Kovač.
Metoda SENICA,
a) in Vida
REZAR
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
izr.prof., dr., mag.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
V čredi 34 krav molznic smo za opazovanje izbrali 11 krav rjave in 4 krave
lisaste pasme, rejene v dveh različnih tehnologijah. V prvem načinu reje so bile
krave stalno privezane na Grabnerjevih navezih (hlevska reja), v drugem, ki je
bil podoben prvemu, pa so bile krave vsak dan za 7 ur spuščene na pašnik (pašna
reja). Krave v pašni reji so imele daljši čas žretja, manjšo pogostost pitja in
krajši čas prežvekovanja in mirovanja v primerjavi s hlevsko rejo. Kljub
krajšemu času mirovanja so krave na pašniku pogosteje legale kot v hlevski reji.
Večjo pogostost leganja na pašniku je možno pripisati lažjemu leganju in
vstajanju na nedrseči travni ruši in neomejeni možnosti gibanja. Pogostost
blatenja in mokrenja je bila v pašni reji večja kot v hlevski, še posebej v uri
pred izpustom na pašnik. To kaže na vznemirjenje živali, ki so komaj čakale, da
gredo iz hleva na pašnik. V pašni reji je bila večja pogostost lizanja drugih
krav in lizanja samih sebe. Pomanjkanje možnosti za nego telesa so krave v
hlevski reji nadomestile s pogostejšim očohavanjem ob hlevsko opremo.
Ključne besede: govedo / krave / molznice / etologija / obnašanje živali /
ugodno počutje / sistem uhlevitve
____________________
*
Prispevek je del
magistrskega dela (zagovor 19. oktober 2000), mentor izr. prof. dr. Ivan
Štuhec.
a),
Vekoslava STIBILJ, Jasna M. A. STEKAR in Etiennette COMBE
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
asist., dr., mag.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Vsebnost aminokislin smo določili v surovih in kuhanih liofiliziranih vzorcih
semen in v suhi snovi vode po kuhanju treh slovenskih sort fižola (Phaseolus
vulgaris): češnjevec, semenarna 22 in cipro ter francoske sorte zelene leče
(Lens esculenta) anicia. Vsebnost surovih beljakovin v surovih vzorcih je
nihala med 21,5 g in 23,5 g do 26, 2 g v 100 g surovih beljakovin pri češnjevcu,
cipru oz. semenarni 22 in 26,7 g pri leči. Vsebnost ne-beljakovinskega N je bila
večja v leči kot v fižolih. Med posameznimi fižoli je aminokislinska sestava
podobna, v primerjavi s surovo lečo pa vsebujejo surovi fižoli več metionina in
tirozina ter manj arginina. Po kuhanju se je vsebnost (v 100 g surovih
beljakovin) nekaterih aminokislin povečala, še posebej tirozina, metionina in
cistina,
bolj pri leči kot pri fižolih. Izračunani IEAK je bil večji pri vzorcih fižolov
kot pri leči in se je izboljšal po kuhanju metuljnic. KI se je po kuhanju
povečal za več kot 100 % pri leči in povprečno za 20 % pri fižolih. Analiza suhe
snovi vode je pokazala, da so v tej frakciji prisotne predvsem ne-esencialne
aminokisline.
Ključne besede: metuljnice /
Phaseolus vulgaris
/ Lens esculenta / prehrana
živali / prehrana ljudi / amino kisline / IEAK
____________________
*
Prispevek je del
doktorske disertacije (zagovor 7. decembra 2000), mentorica prof. dr. Jasna
Stekar in somentorica Etiennette Combe, višja znanstvena svetnica,
univ.dipl.inž.agr.
