Home 


Zb. Bioteh. Fak. Univ. Ljubl., Kmet. Zooteh., 78(junij 2001)1, 3–14.

BIBLIOMETRIJSKA ANALIZA REVIJE “ZBORNIK BIOTEHNIŠKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI. KMETIJSTVO. ZOOTEHNIKA”: PRIMERJAVA OBDOBIJ 1986–1987 IN 1996–1997*

a) in Primož JUŽNIČ
a)
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Osnovna značilnost znanstvenega obveščanja in sporočanja je objavljanje znanstvenih raziskovalnih rezultatov pretežno v znanstvenih revijah. Bibliometrija in njene metode s sistematičnim zbiranjem podatkov merijo in analizirajo te objave. Osrednji del članka zato prinaša podatke o kvantitativno merljivih lastnostih Zbornika Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kmetijstvo. Zootehnika. Primerjalna analiza obdobij 1986–1987 ter 1996–1997 je pokazala relativno veliko število člankov s samo enim avtorjem (34,8 %, 30,3 %). V Zborniku objavljajo predvsem slovenski avtorji, ki pa v zadnjem obdobju objavljajo predvsem v angleškem jeziku (56 %, 80 %). Analiza navajanih virov kaže, da to ni edina razlika med obdobjema. Avtorji navajajo vse novejše vire, pretežno članke iz uglednih mednarodnih revij. Skoraj polovica navedenih virov v zadnjem obdobju je mlajših od pet let. Tudi obseg revij iz katerih so navedeni članki, je vse večji. Analiza navajanja kaže na večjo vključenost revije v mednarodno znanost. Vprašanje nadaljnjega razvoja revije, vzporednosti objav v slovenskem in tujem jeziku in morebiti tudi drugačnega naslova so predlogi, avtorjev uredništvu Zbornika. Dobljene rezultate bi morebiti preverili z obdelavo podatkov za širše obdobje in primerjali s podobnimi mednarodnimi revijami.

Ključne besede: serijske publikacije / bibliometrija

____________________
* Prispevek je predelana seminarska naloga, mentor doc. dr. Primož Južnič.

Zb. Bioteh. Fak. Univ. Ljubl., Kmet. Zooteh., 78(junij 2001)1, 15–29.

HEMAGLUTINACIJA Mycoplasme synoviae JE POVEZANA Z IMUNODOMINANTNIMI POVRŠINSKIMI MEMBRANSKIMI BELJAKOVINAMI, KI SO FAZNO, VELIKOSTNO IN ANTIGENSKO SPREMENLJIVE

a) in Mojca NARAT
a)
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr., mag. 

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Pri večini sevov Mycoplasme synoviae (MS) se njihovi VLHA hemaglutinini cepijo na N-terminalni in C-terminalni konec. Pri sevu ULB 925 (klon KF9) so C-terminalni deli, imenovani pMSA, integralne membranske beljakovine z molekulsko maso 51 in 53 kDa. Te beljakovine so prepoznavala monoklonska protitelesa (mAb) 3E10, 5G6 in 4G2. N-terminalni deli, imenovani pMSB1, hemaglutinina istega klona so prav tako integralne membranske beljakovine z masami 47 in 49 kDa, ki jih prepoznava mAb 125. Pri sevu K1723 pa mAb 3E10, 5G6 in 125 reagirajo z necepljenim VLHA hemaglutininom z maso okrog 90 kDa. Pri sevu ULB 925 hemaglutinin pozitivni (HA+) fenotip klonov in hemadsorbcijsko pozitivni (HAD+) fenotip klonov sintetizirajo celoten (51–53 kDa) hemaglutinin pMSA. Približno 1 % populacije, ki pa ne proizvaja pMSA, proizvaja pa spremenjeno obliko pMSB1 (z maso 27–30 kDa), izgubi HA+ in HAD+ fenotip. Prenehanje sinteze beljakovine pMSA je dedna in običajno reverzibilna lastnost. Določene populacije seva ULB 925 (klon KF9), ki so prenehale sintetizirati beljakovino pMSA in jo mAb 3E10 prepoznavajo, so začele sintetizirati antigensko varianto beljakovine pMSB, ki jo prepoznavanjo druga mAb. Polega antigenske spremenljivosti beljakovin pMSA on pMSB smo pri sevih MS opazili tudi spremenljivost velikosti beljakovin. Različne variante teh beljakovin so prepoznavala tudi protitelesa piščancev, okuženih z MS.

Ključne besede: mikrobiologija / mikoplazme / Mycoplasma synoviae / imunologija / hemaglutinacija / membranske beljakovine / spremenljivost beljakovin


Zb. Bioteh. Fak. Univ. Ljubl., Kmet. Zooteh., 78(junij 2001)1, 31–41.

OCENJEVANJE PARAMETROV KRIŽANJA ZA VELIKOST GNEZDA PRI PRAŠIČIH *

a)+ in Milena KOVAČ
a)
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, mag.
+ Sedaj Kmetijski inštitut Slovenije, Odd. za živinorejo, Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
V raziskavo je bilo vključenih 46 960 prasitev pri svinjah pasme švedska landrace (SL) in large white (LW) ter F1 križankah teh pasem, liniji 12 (SL x LW) in liniji 21 (LW x SL). S ponovljivostnim modelom živali smo analizirali število rojenih in število živorojenih pujskov od prve do šeste zaporedne prasitve. Razliko med posameznimi genotipi smo obravnavali v obliki parametrov križanj. Proučevali smo maternalne komponente: aditivni maternalni vpliv, maternalni heterozis in aditivni vpliv stare matere, ki so bile obravnavane kot neodvisne spremenljivke. Prispevek aditivnega maternalnega vpliva k razliki med pasmama (SL-LW) je bil večji za število živorojenih (0,36) kot za število rojenih pujskov (0,09). Oceni maternalnega heterozisa, ki pojasnjujeta odstopanje linij od povprečja pasem, sta za število rojenih pujskov 0,69 in 0,72 za število živorojenih pujskov v gnezdu. Razlika med linijama (SL x LW-LW x SL) je zanemarljiva (0,06 za rojene in –0,03 za živorojene pujske).

Ključne besede: prašiči / reprodukcija / velikost gnezda / parametri križanja / model živali

____________________
* Prispevek je del magistrskega dela (zagovor 19. aprila 2000), mentorica izr. prof. dr. Milena Kovač.

Zb. Bioteh. Fak. Univ. Ljubl., Kmet. Zooteh., 78(junij 2001)1, 43–56.

REJA KRAV MOLZNIC PO ETOLOŠKIH NAČELIH *

Metoda SENICA, a) in Vida REZAR
a)
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, izr.prof., dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
V čredi 34 krav molznic smo za opazovanje izbrali 11 krav rjave in 4 krave lisaste pasme, rejene v dveh različnih tehnologijah. V prvem načinu reje so bile krave stalno privezane na Grabnerjevih navezih (hlevska reja), v drugem, ki je bil podoben prvemu, pa so bile krave vsak dan za 7 ur spuščene na pašnik (pašna reja). Krave v pašni reji so imele daljši čas žretja, manjšo pogostost pitja in krajši čas prežvekovanja in mirovanja v primerjavi s hlevsko rejo. Kljub krajšemu času mirovanja so krave na pašniku pogosteje legale kot v hlevski reji. Večjo pogostost leganja na pašniku je možno pripisati lažjemu leganju in vstajanju na nedrseči travni ruši in neomejeni možnosti gibanja. Pogostost blatenja in mokrenja je bila v pašni reji večja kot v hlevski, še posebej v uri pred izpustom na pašnik. To kaže na vznemirjenje živali, ki so komaj čakale, da gredo iz hleva na pašnik. V pašni reji je bila večja pogostost lizanja drugih krav in lizanja samih sebe. Pomanjkanje možnosti za nego telesa so krave v hlevski reji nadomestile s pogostejšim očohavanjem ob hlevsko opremo.

Ključne besede: govedo / krave / molznice / etologija / obnašanje živali / ugodno počutje / sistem uhlevitve

____________________
* Prispevek je del magistrskega dela (zagovor 19. oktober 2000), mentor izr. prof. dr. Ivan Štuhec.

Zb. Bioteh. Fak. Univ. Ljubl., Kmet. Zooteh., 78(junij 2001)1, 57–68.

AMINOKISLINSKA SESTAVA FIŽOLA IN LEČE *

a), Vekoslava STIBILJ, Jasna M. A. STEKAR in Etiennette COMBE
a)
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, asist., dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Vsebnost aminokislin smo določili v surovih in kuhanih liofiliziranih vzorcih semen in v suhi snovi vode po kuhanju treh slovenskih sort fižola (Phaseolus vulgaris): češnjevec, semenarna 22 in cipro ter francoske sorte zelene leče (Lens esculenta) anicia. Vsebnost surovih beljakovin v surovih vzorcih je nihala med 21,5 g in 23,5 g do 26, 2 g v 100 g surovih beljakovin pri češnjevcu, cipru oz. semenarni 22 in 26,7 g pri leči. Vsebnost ne-beljakovinskega N je bila večja v leči kot v fižolih. Med posameznimi fižoli je aminokislinska sestava podobna, v primerjavi s surovo lečo pa vsebujejo surovi fižoli več metionina in tirozina ter manj arginina. Po kuhanju se je vsebnost (v 100 g surovih beljakovin) nekaterih aminokislin povečala, še posebej tirozina, metionina in
cistina, bolj pri leči kot pri fižolih. Izračunani IEAK je bil večji pri vzorcih fižolov kot pri leči in se je izboljšal po kuhanju metuljnic. KI se je po kuhanju povečal za več kot 100 % pri leči in povprečno za 20 % pri fižolih. Analiza suhe snovi vode je pokazala, da so v tej frakciji prisotne predvsem ne-esencialne aminokisline.

Ključne besede: metuljnice / Phaseolus vulgaris / Lens esculenta / prehrana živali / prehrana ljudi / amino kisline / IEAK

____________________
* Prispevek je del doktorske disertacije (zagovor 7. decembra 2000), mentorica prof. dr. Jasna Stekar in somentorica Etiennette Combe, višja znanstvena svetnica, univ.dipl.inž.agr.

 

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta