KARTIRANJE VSEBINE ZBORNIKA
BIOTEHNIŠKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI. KMETIJSTVO. ZOOTEHNIKA: ANALIZA
OŽJIH IN ŠIRŠIH PREDMETNIH PODROČIJ
a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za agronimijo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, doc.
dr.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Bibliometrično analizo dveh letnikov (74, 1999 in 76, 2000) (skupaj 48 člankov)
Zbornika Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kmetijstvo. Zootehnika (Research
Reports Biotechnical Faculty University of Ljubljana. Agriculture. Zootechny)
smo zasnovali s pomočjo Agrovoc deskriptorjev (de) iz podatkovne zbirke Agris,
ki jih je določil specialist (ENI), avtomatskih širših deskriptorjev (ENC) in
predmetnih makrokategorij (CC). ENI in ENC združene skupaj ter CC smo uredili v
dve kazali po ključnih pojmih. Kazali sta rabili kot material za nadaljnjo
analizo. Razkropljenost predmetnih oznak smo primerjali z nekaterimi
bibliometričnimi zakonitostmi, ki so jih ugotavljali Bradford, Zipf in drugi. 80
% od vseh 357 različnih deskriptorjev (ENI in ENC združenih skupaj) se je
pojavilo le enkrat ali dvakrat. Deskriptorji za organizme so se pojavljali
najpogosteje (bacteria: šestnajstkrat, useful animals: trinajstkrat).
20 % različnih deskriptrojev je bilo prirejeno polovici vseh prispevkov. Med 221
ENI se jih je 154 pojavilo le enkrat. Pri ENI so se najpogosteje pojavljali
pojmi za vidike (chemical composition: enajstkrat, proximate composition:
desetkrat). V besedilu razlagamo tudi nekatere značilnosti indeksiranja, kot so
raba sinonimov (sopomenk) ali sorodnih izrazov. Rezultate indeksiranja z
makrokategorijami CC lahko razložimo le z omejitvami, kajti v
makrokategorizacijskih shemah Agris ne obstajajo ustrezne kategorije za področja
mikrobiologije oz. biotehnologije mikroorganizmov. Vse zapise slovenskega vnosa
v Agris je vsebinsko procesiral en sam dokumentalist, tako da je s tem precej
povečana konsistenca oz. doslednost indeksiranja, kar vpliva tudi na uspešnost
iskanja oz. iskalni odziv.
Ključne besede: zootehnika / revije / indeksiranje / kazala /
tezavri / identifikacija / zbiranje podatkov / analiza podatkov / obdelava
podatkov / znanstvena informatika / informacijske storitve /
dokumentacija / podatkovne zbirke
KVANTITATIVNA ANALIZA VSEBNOSTI CVETNEGA PRAHU
PRAVEGA KOSTANJA (Castanea sativa Mill.) V MEDU, IZTOČENEM V SLOVENIJI V
LETU 1999
Iztok BERNARD in
a)
a) Kmetijski inštitut
Slovenije, Hacquetova 17, p.p. 2553, SI-1001 Ljubljana, Slovenija, doc., dr.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
V Sloveniji smo v letu 1999 naključno zbrali 129 vzorcev medu. Analizirali smo
sestavo cvetnega prahu in ugotovili 44 različnih tipov pelodnih zrnc. Cvetni
prah pravega kostanja je bil navzoč v 94,6 % vzorcev, povprečno 59,58 % na
vzorec. 42 vzorcev medu je vsebovalo več kot 90 % zrnc cvetnega prahu pravega
kostanja in jih lahko po tem merilu označimo kot čisti kostanjev med. Prisotnost
kostanjevega cvetnega prahu je tipična za slovenski med in jo lahko uporabimo
kot glavno merilo za razlikovanje slovenskega medu od medu, proizvedenega v
srednjeevropskih državah severno od Slovenije.
Ključne besede: čebele / med / pravi kostanj / pelodna analiza / Slovenija
Katarina KOŠMELJ a),
Andrej BLEJEC in Drago KOMPAN
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za
agronomijo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, prof., dr.
Predhodna objava
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Predstavljamo statistično analizo, ki smo jo uporabili za vrednotenje poskusa,
izvedenega na Odd. za zootehniko Biotehniške fak. Univ. v Ljubljani. Dobljeni
podatki ne omogočajo uporabe standardnih statističnih metod. V tem prispevku
predstavljamo ideje in pristope, ki smo jih uporabili pri statistični analizi in
so nas pripeljali do odgovorov na zastavljena vprašanja. Namen tega članka je
uporabljeno statistično analizo predstaviti širšemu krogu raziskovalcev, ki se
ukvarjajo s podobno problematiko na drugih področjih, saj podobni poskusi v
biotehniških vedah niso redki.
Ključne besede: statistika / statistična analiza / časovna
vrsta / transformacija podatkov / standardizacija podatkov / analiza variance /
Wilcoxonov test / koze / somatske celice
DOKAZOVANJE PROTITELES PROTI
PATOGENIM MIKROORGANIZMOM V TEKOČINAH KOKOŠJEGA ZARODKA *
Darja HERMAN,
a) in Dušan BENČINA
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
doc., dr., mag.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Pred patogenimi mikroorganizmi, ki se prenašajo prek valilnih jajc, kokošji
zarodek ščitijo protitelesa matere v rumenjaku in beljaku. Z uporabo
imunoencimskih testov in monoklonskih protiteles (mAb) proti kokošjim
imunoglobulinom razredov G (IgG), IgA in IgM smo ugotavljali prisotnost
specifičnih protiteles proti Mycoplasma synoviae, M. gallisepticum,
Ornithobacterium rhinotracheale in virusu atipične kokošje kuge v alantoisni
tekočini (ALT), amnionski tekočini (AMT), žolču in krvi kokošjih zarodkov na
različnih stopnjah embrionalnega razvoja. Že 7. dan embrionalnega razvoja je
večina zarodkov imela v ALT specifična protitelesa IgG proti M. synoviae,
nekateri zarodki pa tudi protitelesa IgG proti M. gallisepticum in virusu
atipične kokošje kuge. V ALT so bila pri nekaterih zarodkih prisotna tudi
protitelesa razreda IgA in IgM. Protitelesa IgA in IgM so se najverjetneje
prenesla iz beljaka v ALT. V AMT smo specifična protitelesa IgG proti M.
synoviae dokazali 7. dan embrionalnega razvoja. Količina IgA, IgG in IgM v
AMT se je močno povečala po 12. dnevu embrionalnega razvoja. Specifična
protitelesa lahko pridejo tudi v žolč, kjer smo protitelesa IgA in IgG proti
M. synoviae in O. rhinotracheale dokazali pri 13 dni starih zarodkih.
Tudi v vzorcih krvi, vzetih iz alantoisnega krvnega obtoka od 13. do 16. dne
embrionalnega razvoja, smo dokazali IgG in IgA.
a), Jože
VERBIČ in Tomaž ŽNIDARŠIČ
a) Kmetijski inštitut
Slovenije, Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, znanstveni svetnik, dr.,
mag.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Z in vitro metodo, ki temelji na plinu razvijajočem se pri inkubaciji
vzorcev z vampnim sokom, smo ocenili vsebnost neto energije za laktacijo (NEL)
100 vzorcem mrve zbranimi v letih 1999 in 2000. Vrednosti smo primerjali z
ocenami, pridobljenimi z običajnimi postopki ocenjevanja NEL v slovenskih
laboratorijih, to je na podlagi kemične sestave ter prebavljivostnih
koeficientov iz preglednic ali ob pomoči regresijskih enačb iz literature.
Ugotovili smo, da so na podlagi preglednic DLG (1982) ocenjene vsebnosti NEL v
mrvi odstopale od in vitro
ocenjenih vrednosti za –0,22±0,35 MJ NEL kg–1 sušine (SS). Ocene na
podlagi novejših DLG (1991) preglednic so odstopale od in vitro
ocenjenih vrednosti za 0,25±0,31 MJ, na podlagi DLG (1997) za 0,20±0,33 MJ ter
na podlagi enačb GfE (1998) za 0,16±0,33 MJ NEL kg–1
SS. Ocene z enačbo po Stekarjevi in sod. (1994) so v povprečju odstopale od
in vitro ocenjenih vrednosti za 0,01±0,33 MJ NEL kg–1
SS. Regresijska analiza je pokazala, da so vse ocene sistematično odstopale od
in vitro ocenjenih vrednosti. Za ocenjevanje manj kakovostnih vzorcev mrve z
ekstenzivnih travnikov, ki vsebujejo manj kot 5,2 MJ NEL kg–1
sušine, priporočamo uporabo starejših nemških preglednic (DLG, 1982), za bolj
kakovostne vzorce mrve (> 5,2 MJ NEL) pa so primernejše novejše preglednice
(DLG, 1997) in uradne nemške enačbe (GfE, 1998). Povprečni vzorci s slovenskih
kmetij so ocenjeni najbolj točno z enačbo po Stekarjevi in sod. (1994). Za vse
ocene so bila značilna razmeroma velika povprečna posamična odstopanja
(0,27–0,32 MJ kg–1 SS) od in vitro
ocenjenih vrednosti. Največja posamična odstopanja so presegla 1 MJ kg–1
SS. Predlagali smo nove enačbe za ocenjevanje vsebnosti presnovljive energije in
NEL v mrvi. Ugotovili smo, da je mogoče s temi enačbami odstopanja od in
vitro ocenjenih vrednosti zmanjšati za 10 do 50 %. Nepojasnjenim
odstopanjem, ki znašajo v povprečju približno 0,2 MJ NEL kg–1
SS, se z uporabo klasične weendske analize ne moremo izogniti.
Ključne besede: prehrana živali / krma / mrva / kemična sestava /
presnovljiva energija / neto energija za laktacijo / ocenjevanje / statistika /
statistična analiza / regresijska enačba
____________________
*
Del podatkov, ki
so predstavljeni v tem prispevku, je iz diplomskega dela (zagovor 5. julij
2001), mentor doc. dr. Jože Verbič in somentor doc. dr. Andrej Lavrenčič.
DOLOČANJE KEMIČNE SESTAVE, IN
VITRO PREBAVLJIVOSTI SUHE SNOVI IN IN VITRO PRODUKCIJE PLINA Z
BLIŽNJO INFRARDEČO REFLEKSIJSKO SPEKTROSKOPIJO
a), Bruno STEFANON, Barbara TOSO in Piero SUSMEL
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
doc., dr.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Sto posušenim vzorcem voluminozne krme, košenih tri do štirikrat na leto v
različnih morfoloških stadijih razvoja v letih 1997 in 1999, smo določili
kemično sestavo, in vitro prebavljivost suhe snovi (IVPSS; Tilley in
Terry, 1963) in in vitro produkcijo plina (Menke in Steingass, 1988) z
laboratorjskimi metodami in z uporabo bližnje infrardeče refleksijske
spektroskopije (NIRS). Rezultati te raziskave so pokazali, da lahko z NIRS
predvidimo vsebnosti najpomembnejših kemičnih snovi, kot so surove beljakovine,
surova vlaknina, v nevtralnem detergentu netopna vlakna (NDV) in v kislem
detergentu netopna vlakna (KDV) z veliko stopnjo točnosti (koeficienti
determinacije (R2) so bili v razponu od 93,5 % za KDV do 98,2 % za
NDV), medtem ko so bili determinacijski koeficienti za surovi pepel, surove
maščobe in v kislem detergentu netopni lignin 79,6, 85,1 in 82,3 %, s standardno
napako navzkrižnega preverjanja (SECV) vedno večjo od 9,0 %. IVPSS je bila
ocenjena z visoko stopnjo točnosti (R2 = 94,3 %; SECV = 4.3 %),
podobno pa tudi parametra plinskega preskusa "B" (skupna produkcija plina) in
"A" (stalni dejavnik zmanjševanja specifične stopnje hitrosti produkcije plina),
ki smo jih ocenili z Gompertzovim modelom, ki sta imela R2
in SECV 93,0 % in 3,8 % ("B") ter 94,5 % in 8,0 % ("A"). Parameter "C"
(specifična stopnja hitrosti fermentacije) smo ocenili z nekoliko manjšo
točnostjo, saj je bil R2 le 78,3 % in SECV 9,6 %.
VSEBNOST DUŠIKA, VEZANEGA NA
V KISLEM DETERGENTU NETOPNA VLAKNA, V KRMI S TRAVINJA
a), Drago
BABNIK in Mojca RESNIK
a) Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17,
SI-1000 Ljubljana, Slovenija, višji znanstveni sodelavec, dr., mag.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Proučevali smo povezave med deležem v kislem detergentu netopnega dušika (KDNN,
v g kg –1 skupnega N) na eni strani ter vsebnostma surovih beljakovin
(SB) in surove vlaknine (SVl) na drugi. Ugotovili smo, da se v krmi s travinja s
povečevanjem vsebnosti SB delež KDNN zmanjšuje, medtem ko se s povečevanjem
vsebnosti SVl povečuje. Pri dani vsebnosti surovih beljakovin je bil pri
metuljnicah delež KDNN večji kot pri travah. Delež KDNN v senu z ekstenzivnih
travnikov je bil večji kot pri senu z intenzivnih travnikov. Pri silažah prve
košnje smo pri dani vsebnosti SB opazili tendenco manjšega deleža KDNN kot pri
silažah iz naslednjih košenj. Izračunali smo enačbe, ki omogočajo napovedovanje
deleža KDNN v vzorcih zelene krme, sena in silaž na podlagi vsebnosti SB, in
ugotovili, da omogočajo grobo oceno. Zaenkrat lahko dobimo točno vsebnost KDNN
le s kemijsko analizo.
VPLIV BAKTERIJSKIH CEPIV NA
AEROBNO STABILNOST SILAŽE *
a) in Jasna M.A. STEKAR
a) Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17,
SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
S statistično obdelavo objavljenih podatkov smo ugotavljali vpliv bakterijskih
cepiv na aerobno stabilnost silaže. V silirani krmi s travinja z večjo
vsebnostjo suhe snovi je bila aerobna stabilnost slabša ob dodatku cepiva, ki je
vsebovalo homofermentativne mlečnokislinske bakterije, v primerjavi s silažo
brez dodatka. Ob nizki vsebnosti sušine v silirani krmi s travinja je cepivo pri
siliranju krme s travinja ugodno vplivalo tako na kakovost kot na aerobno
stabilnost. Pri cepljenju koruze, sirka in žit se je kakovost silaž izboljšala,
aerobna stabilnost pa je bila slabša. Izjema je bilo cepivo, ki je vsebovalo
Lactobacillus plantarum in
Enterococcusfaecium, kjer se je aerobna stabilnostsiliranih
žit rahlo izboljšala. Heterofermentativna mlečnokislinska bakterija
Lactobacillus buchneri je izboljšala tako kakovost kot tudi aerobno
stabilnost koruzne silaže, siliranega sirka in siliranih žit ter se pokazala kot
neučinkovita pri siliranju krme s travinja. Dodatek propionskokislinskih
bakterij ni učinkoval na fermentacijo siliranih rastlin, ki se hitro aerobno
kvarijo.
VSEBNOST ŽVEPLA IN KLORA V
TRAVNI IN KORUZNI SILAŽI
Marija RAJČEVIČ a),
Alojz VIDIC, Pavel KUBA, Marijan NEČEMER in Peter KUMP
a) Poslovni sistem Mercator d.d., Dunajska 107,
SI-1000 Ljubljana, Slovenija, znanstvena svetnica., dr., mag.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V sedmih definiranih vzorcih travne in šestih vzorcih koruzne silaže smo po dveh
analitskih postopkih določili vsebnost žvepla in klora: oba elementa z
rentgensko fluorescenčno spektrometrijo (XRF) in ločeno žveplo z atomsko
emisijsko spektrometrijo (ICP-AES), klor pa po Volhardu (Skoog and West, 1963;
Official Journal of the EC, No.L. 155/13, 12/07/71). Povprečna vsebnost žvepla v
travni silaži, g kg–1
SS, je bila: 2,53 g in 1,91 g, v koruzni 0,87 g in 0,75 g. Razlika v vsebnosti
žvepla med obema metodama je statistično značilna (p < 0,01 in p < 0,05).
Povprečna vsebnost klora v travni silaži, g kg–1
SS, je bila: 7,69 g in 9,09 g, v koruzni: 2,00 g in 2,55 g. Razlika med metodama
je bila statistično značilna (p < 0,01).
POVEZAVA MED KAROTENOIDI V
SILIRANEM KORUZNEM ZRNJU IN BARVO RUMENJAKA *
Eva TKALČIČ a),
Jasna M.A. STEKAR in Antonija HOLCMAN
a) Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Vinarska 14,
SI-2000 Maribor, Slovenija, mag.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
V krmilnem preskusu s 600 nesnicami isa brown smo ugotavljali učinek siliranega
koruznega zrnja na obarvanost rumenjaka ter na vsebnost beta karotena in
ksantofilov. Pri 32. tednu starosti smo kokoši razporedili v šest skupin, po sto
v vsako. Preskus je trajal 154 dni. Primerjali smo dva koruzna hibrida, raisso
in lotus. V obroku je bilo 40 oz. 60 odstotkov suhe snovi iz siliranega zrnja.
Dopolnilna krmna mešanica je bila v obeh primerih enaka. Skupine s preskusnimi
obroki in ena kontrolna s krmno mešanico brez dodanega barvila so dobivale
odmerjen obrok. V drugi kontrolni skupini so nesnice dobile popolno krmno
mešanico po volji. Rezultate smo statistično obdelali s programskim paketom
SAS/STAT (SAS Institute Inc., 1989). Obrok s 60 odstotki silaže je značilno
temneje obarval rumenjak. Količina ksantofilov v silaži je bila značilno
povezana z vsebnostjo barvil v rumenjaku. Koruzni hibrid raissa je rumenjak
obarval temneje. Lotus je povečal vsebnost beta karotena v rumenjaku. Med
hibridoma ni bilo razlik v vsebnosti beta karotena, lotus je vseboval značilno
manj ksantofilov.
VPLIV ARZENOVEGA (III) OKSIDA
V KRMI ZA KOKOŠI NA LASTNOSTI JAJC *
a),
Špela MALOVRH in Vanja KNEZ
a) Univ. v
Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale,
Slovenija, doc., dr., mag.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Proučevali smo vpliv koncentracije arzena v krmi na fizikalne lastnosti jajc. V
preskus smo vključili 24 kokoši nesnic pasme rodajland, ki smo jih naključno
razdelili v štiri enako velike skupine. Trem preskusnim skupinam smo v krmo
dodajali naslednje koncentracije arzena v obliki arzenovega (III) oksida: 7,5 mg
kg–1 (prva skupina), 15,0 mg kg–1 (druga skupina) in
30,0 mg kg–1
(tretja skupina). Kontrolna skupina je prejemala krmo brez dodanega arzena. Od
tretjega do sedmega dneva preskusa smo zbirali jajca za ocenjevanje fizikalnih
lastnosti jajc. Ugotovili smo, da je koncentracija arzena v krmi v tem obdobju
zelo značilno (P = 0,0001) vplivala na barvo jajčne lupine, maso jajc, višino
gostega beljaka ter število Haughovih enot. Vpliv na maso in debelino lupine je
bil statistično značilen (P
£ 0,01), na barvo rumenjaka pa koncentracija
arzena v krmi ni imela statistično značilnega vpliva. Spremembe fizikalnih
lastnosti s časom v omenjenem obdobju niso bile statistično značilne. Izjema so
bile le spremembe v barvi rumenjaka. Te pa so posledica krmljenja kokoši s
krmnimi mešanicami z dodanimi barvili v predposkusnem obdobju in brez dodanih
barvil v poskusnem obdobju.
Ključne besede: perutnina / kokoši / prehrana živali / krma /
arzen / jajca / masa / višina gostega beljaka / Haughove enote / lupina /
rumenjak / barva
____________________
*
Prispevek je del
diplomskega dela (zagovor 30. maj, 1995), mentorica doc.dr. Antonija
Holcman, somentor izr.prof.dr. Miroslav Štruklec.
DVOLASTNOSTNI MODEL ZA
VELIKOST GNEZDA PO ZAPOREDNIH PRASITVAH PRI PRAŠIČIH *
a)+ in
Milena KOVAČ a)
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230
Domžale, Slovenija, mag. + Sedaj: Kmetijski inštitut Slovenije, Odd. za živinorejo,
Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Namen raziskave je bil izvrednotiti genetske korelacije med velikostjo gnezda
pri mladicah in pri starih svinjah. Analizirali smo število rojenih in število
živorojenih pujskov od prve do šeste zaporedne prasitve. Skupno je bilo
vključenih 24 334 prasitev pri pasmah
švedska landrace (SL) in large white (LW), liniji 12 (SL × LW) in liniji 21
(LW × SL). Z modelom živali smo ocenili visoke genetske korelacije med
velikostjo gnezda pri mladicah in starih svinjah tako za število rojenih (0,92)
kot za število živorojenih pujskov v gnezdu (0,92), kar nam je služilo za
obravnavo velikosti gnezda pri različnih zaporednih prasitvah kot ene lastnosti.
Oceni heritabilitet za velikost gnezda pri mladicah ter pri starih svinjah
sta višji za število rojenih (0,14) kot za število živorojenih pujskov (0,12).
Dobljeni rezultati nakazujejo primernost ponovljivostnega modela za selekcijo
velikosti gnezda v proučevani populaciji.
Ključne besede: prašiči / reprodukcija / velikost gnezda / statistika /
statistična analiza / selekcija / genetske korelacije / model živali /
dvolastnostni model / ponovljivostni model
____________________
*
Prispevek je del
magistrskega dela (zagovor 19.4.2000), mentorica izr. prof. dr. Milena
Kovač.
ENAČBE ZA OCENJEVANJE DELEŽA
MESA V TRUPIH PRAŠIČEV NA LINIJI KLANJA
Špela MALOVRH a),
Milena KOVAČ, Marjeta ČANDEK POTOKAR, Silvester ŽGUR in Blaž ŠEGULA
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, as.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Ocenjevanje mesnatosti prašičev na liniji temelji na meritvah pojasnjevalnih
spremenljivk in predhodno določene enačbe za odstotek mesa, v katero vstavimo
meritve. Enačbo določimo na podlagi predhodnega razseka zadostnega števila
klavnih trupov. Prilagojeno zakonodaji EU smo se pri izračunu nove enačbe
poslužili kombinacije EU-referenčnega in delnega razseka, pri statistični
obdelavi pa uporabili dvojno regresijo. Izvedli smo popolni razsek na 61 in samo
delni razsek na 130 klavnih trupih prašičev. Določali smo enačbi za ocenjevanje
odstotka mesa za metodo z aparatom Hennessy Grading Probe (HGP) in za ročno
dvotočkovno metodo. Enačba za aparat HGP je zadostila potrebnemu standardnemu
odklonu ostanka (RSD) pod 2,5 (2,43) in je primerna za uvedbo metode HGP na
linijo klanja. Nadomestna ročna metoda se ni približala vrednosti 2,5 za RSD,
pač pa še vedno zadovoljivo ocenjuje mesnatost sedanja enačba DM5. Pred uvedbo
nove metode z aparatom HGP je potrebna še preveritev na liniji klanja.
Ključne besede: prašiči / mesnatost / dvojna
regresija / Slovenija
