Milena KOVAČ a)
in Špela MALOVRH
a)
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
izr.prof., dr., mag.
Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Selekcijski cilji in meritve so se s časom pogosto spreminjale. V preteklosti so
bile spremembe posledica dogajanj na trgu, izboljšane opreme na testnih postajah
in razvoja statističnih metod. Dandanes mora selekcija upoštevati zahteve
porabnika glede zaščite okolja, dobrobiti živali in zdravja ljudi. Gospodarska
teža ni več edino vodilo pri želenih genetskih trendih. Kar nekaj lastnosti je
bilo potrebno na novo opredeliti, medtem pa so bile povsem nove lastnosti
vključene v izračun genetske vrednosti živali. Podajamo kratek pregled stanja in
predvidevanj za selekcijo na pitovne in klavne lastnosti, plodnost, odpornost in
preživitveno sposobnost kot tudi za kakovostne lastnosti. Napovedovanje
genetskih vrednosti zahteva posebno programsko opremo in podporo učinkovitega
informacijskega sistema. V selekciji pričakujemo vse več mednarodnega
sodelovanja.
FENOTIPSKI TRENDI ZA LASTNOSTI TELESNA
MASA, VIŠINA VIHRA IN PRSNA GLOBINA PRI ENOLETNIH BIKIH LISASTE PASME,
VKLJUČENIH V DIREKTNI TEST V OBDOBJU 1975–1995
a), Ino
ČURIK, Krešimir KUTEROVAC in Nikola STIPIĆ
a) Univ. of Zagreb, Fac. of Agriculture, Animal Science Department,
Svetošimunska 25, HR-10 000 Zagreb, Croatia, prof., dr.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Od prvega hrvaškega govedorejskega progama za lisasto pasmo iz l. 1973 (Jurić in
sod., 1973) lastnosti rasti testiramo z direktnim testom (postaja v Varaždinu).
Kljub temu da obstaja veliko raziskav, vezanih na lastnosti rasti in velikost
telesa, pa ni bila v zadnjih 28 letih opravljena nobena sistematična analiza na
realiziran genetski napredek, niti ni bil ovrednoten selekcijski program. V
zadnjih desetletjih so bile gospodarske razmere bolj naklonjene mesnemu tipu,
selekcionirani biki (večinoma uvoženi) pa so bili bolj mlečnega tipa. Namen te
raziskave je bil, da na podlagi fenotipskih trendov za lastnosti masa, višina
vihra in prsna globina ocenimo, h kateremu tipu goveda (mesni oz. mlečni tip) se
je v obdobju 21 let (od 1975 do 1995) nagibalo hrvaško lisasto govedo. V analizo
je bilo vključenih pribl. 1000 enoletnih bikov s postaje za direktni test v
Varaždinu. Za lastnost masa je bil linearni regresijski koeficient negativen in
statistično značilen (b = –0,928, R2 = 0,026), podobno smo ugotovili
za lastnost prsna globina (b = –0,091, R2 = 0,078). Za lastnost
višina vihra pa je bil regresijski koeficient pozitiven in statistično značilen
(b = 0,064, R2 = 0,078). Ti rezultati izhajajo iz modela, v katerega
je bila sezona vključena kot sistematski vpliv. Zelo podobne ocene smo dobili iz
modelov, v katere sezona ni bila vključena kot sistematski vpliv. Ocene so
pokazale, da se je lisasto govedo nagibalo bolj k mlečnemu tipu. Potrebno pa je
upoštevati, da je bil delež pojasnjene variance nizek in da bi bilo za potrditev
omenjenih trendov potrebno uporabiti modele, ki vključujejo genetske dejavnike.
RAZVOJ MODELA PRI
ALTERNIRAJOČI (AT) KONTROLI PRIREJE ZA NAPOVED DNEVNE KOLIČINE MLEKA
Marija KLOPČIČ a),
Špela MALOVRH, Gregor GORJANC, Milena KOVAČ in Jože OSTERC a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje
3, SI-1230 Domžale, Slovenija, as., mag.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Na 12 kmetijah na Gorenjskem smo v obdobju od oktobra 1998 do decembra 2000
proučevali možnost uvedbe AT kontrole proizvodnosti. V okviru kontrole
proizvodnosti smo dodatno spremljali količino mleka pri večerni (PM) in jutranji
(AM) molži. Iz zbranih 4070 podatkov smo izračunali korelacije med AM, PM in
dnevno (DMY) količino mleka ter preizkusili enačbo za ocenitev DMY. Pri izboru
modela smo upoštevali koeficient determinacije in zmanjšanje srednjega kvadrata
za ostanek. Vse obravnavane fenotipske korelacije za količino mleka so bile
visoko statistično značilne in so se gibale med 0,901 (PM-AM) in 0,976 (DMY-PM).
Pri modelih, ki so vključevali AM/PM, interval med molžama in stadij laktacije,
so koeficienti determinacije gibali med 95,16 pri modelu 0 in 96,76 pri modelu
Z.
Ključne besede: govedo / mleko / kontrola /
molža / interval / alternirajoča kontrola / dnevna količina mleka / korekcijski
faktorji
SISTEMATSKI VPLIVI ZA
LASTNOSTI MLEČNOSTI V STANDARDNI LAKTACIJI PRI GOVEDU
Gregor GORJANC a),
Špela MALOVRH, Betka LOGAR in Milena KOVAČ
a)
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za
zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Preučevali smo sistematski del modela za napovedovanje plemenskih vrednosti za
količino mleka (MY), maščobe (FY) in beljakovin (PY), pa tudi za vsebnost maščob
(FC) in beljakovin (PC) pri govedu. V analizo MY, FY in FC smo vključili 786 551
zapisov 243 634 krav črno-bele (B&W), rjave (BR) in lisaste pasme (SI) iz 13
077
čred v Sloveniji, ki so telile med leti 1975 in 2000, za PY in PC pa 479 456
zapisov 173 069 krav med leti 1990 in 2000. Analizo smo opravili ločeno po
pasmah. Osmo in višje zaporedne laktacije (ZL) smo združili. Model za količine
je vseboval sistematske vplive sezone telitve in ZL ter starost ob telitvi
znotraj ZL in dolžino laktacije kot kvadratni regresiji. Model za vsebnosti je
vključeval le sezono telitve in linearno regresijo za starost ob telitvi.
Starost ob telitvi je kot kvadratna regresija znotraj ZL kazala značilne trende.
Rezultate raziskave bomo uporabili v analizi naključnih vplivov modela za
napovedovanje plemenskih vrednosti za lastnosti mlečnosti v Sloveniji.
Ključne besede: govedo / mlečnost / laktacijski
zaključki / modeli / sezona / zaporedna laktacija / starost ob telitvi / dolžina
laktacije
OPTIMALNI NAČRT POSKUSA ZA NAPOVED DELEŽA
MESA Z DVOJNO REGRESIJO PRI PRAŠIČIH V SLOVENIJI
Špela MALOVRH a),
Milena KOVAČ in Marjeta ČANDEK POTOKAR
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3,
SI-1230 Domžale, Slovenija, as.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Sedanjo enačbo za ocenjevanje deleža mesa na podlagi ročne dvotočkovne DM5
metode uporabljamo v Sloveniji že šest let. Da bi preverili in določili enačbo
za aparativno metodo, smo izvedli razsek 61 prašičjih trupov po novi referenčni
metodi Evropske zveze (EZ). Potrebno velikost vzorca (N) za delen razsek v shemi
dvojnega vzorčenja (n, N) smo izračunali na podlagi podvzorca (n) glede na
pričakovano točnost in stroške poskusa. Pri enorazsežni dvojni regresiji in
razseku samo stegna bi bil optimalni načrt vzorčenja (73, 197) pri dvotočkovni
DM5 metodi in (58, 254) pri metodi Hennessey Grading Probe (HGP). Potrebno
število se zmanjša na (51, 180) in (51, 148) pri razseku štirih večvrednih kosov
in uporabi večrazsežne dvojne regresije.
GENETSKI TRENDI ZA ODSTOTEK PUSTEGA MESA
PRI POPULACIJI MADŽARSKE LANDRACE
István NAGY a),
László CSATÓ, János FARKAS in László RADNÓCZI
a) Univ. of Kaposvár, Fac. of
Animal Sciences, Guba Sándor street 40, H-7400 Kaposvár, Hungary, dr.
Predhodna objava
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Avtorji so analizirali odstotek pustega mesa pri 6081 prašičih madžarske
landrace pasme iz 18. matičnih čred v času od maja 1997 do maja 1999. Merjasci
so imeli nekoliko višji odstotek pustega mesa kot svinjke (0,33 %). Razlika med
sezonami je bila malenkostna (1,63 %), največje vrednosti so ugotovili jeseni,
najmanjše poleti. Za obravnavan parameter so bile vrednosti za h2 in
c2
0,14 oziroma 0,14. Genetski trend je bil praktično nič. Avtorji zaključujejo, da
bi bilo za primerno genetsko oceno potrebno zbrati večje število podatkov.
RAZPOLOŽLJIVE METODE UMETNE INTELIGENCE V
PRIREJI MESA IN MLEKA
Gyöngyi BÁNKUTI
a)
a) Univ. of Kaposvár, Fac.
of Animal Sciences, Dept. of Physics and Mathematics, Guba Sándor street 40,
H-7400 Kaposvár, Hungary, dr.
Predhodna objava
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V delu je podan pregled metod moderne umetne inteligence (UI): sistemi in
izkopavanje podatkov (datamining). Sistemi znanja se lahko uporabljajo na
katerikoli stopnji prireje mesa in mleka. Z zbiranjem strokovnih informacij,
pravil, dogodkov, običajev in uporabo predstavljenih metod (programov) lahko
naredimo izvedeniški svetovalni sistem. Izkopavanje podatkov je zelo mlado
posebno področje UI. “Izkopava” lahko nove, nepoznane vsebine iz velikih baz
podatkov brez predhodne znanstvene domneve. V pregledu virov niso podani samo
naslovi knjig ampak tudi internetni naslovi in razpoložljive revije.
Ključne besede: umetna inteligenca /
izkopavanje podatkov / sistemi znanja
SKUPNA PODATKOVNA STRUKTURA INFORMACIJSKIH
SISTEMOV V ŽIVINOREJI
Aleksandra JUG
a), Milena KOVAČ in Andrej BRODNIK
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, as.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Opisan projekt prikazuje uporabljene postopke sistemske analize, ki jih
uporabljamo pri načrtovanju računalniško podprtega informacijskega sistema (IS)
za potrebe živinoreje. Preučili smo obstoječe slovenske IS za govedo, prašiče,
konje in kunce kot tudi tržno usmerjeno programsko opremo. Na podlagi dobljenih
podatkov smo izdelali entitetno-relacijske diagrame (ERD), ki smo jih prevedli v
podatkovni slovar in v model podatkovne baze. Vse prilastke smo poimenovali, jim
določili domeno, jih opisali ter vključili poslovna pravila za preverjanje
njihove ustreznosti. Informacijske sisteme smo razdelili v dvanajst modulov,
kjer smo podrobneje opisali skupna modula. Modul Identification and registration
vključuje podatke o izvoru, poreklu in premikih iz črede v čredo posamezno
označenih živali. Drugi izbrani modul Database zajema podatke o vodenju in
upravljanju podatkovne baze, pa tudi pomožne tabele za vzdrževanje šifranta,
partnerjev, njihovih vlog in naslovov. Skupna procesa smo dopolnili kot ekranski
sliki za vnos in iskanje podatkov o partnerjih in obstoječih kodah.
Ključne besede: živinoreja / informacijski
sistemi / sistemska analiza / baze podatkov
Špela MALOVRH a),
Janja URANKAR in Milena KOVAČ
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, as.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V reji domačih živali zaseda pitanje pomembno mesto zaradi svojega obsega in
gospodarskega učinka. Da lahko rejec doseže primerne rejske rezultate, mora
živali v čredi vseskozi spremljati in nadzorovati. Podatkov za živali v pitanju
navadno ne ugotavljamo individualno, posebno ne pri manjših vrstah domačih
živali, temveč po skupinah. Metodologijo APIIS (Adaptable Platform Independent
Information System / Računalniškemu okolju prilagodljiv neodvisni informacijski
sistem) smo uporabili pri razvoju prilagodljivega modula za skupinsko
spremljanje različnih vrst domačih živali, ki ima poenoteno podatkovno
strukturo. Pri tem smo primerjali pitanje pri prašičih in kuncih. Proučili smo
tokove podatkov in procese, izdelali entitetno relacijski diagram in podatkovni
slovar ter zgradili podatkovno strukturo. Predstavljamo dva ekranska vnosna
obrazca za meritve na liniji klanja in izgube v času pitanja. Razlike med
vrstami niso tako velike, da jih prilagodljiva podatkovna struktura APIIS ne bi
mogla pokriti, prav tako ne rušijo jedra podatkovne strukture.
Ključne besede: živinoreja / informacijski sistemi / sistemska
analiza / zajemanje podatkov / pitanje / kontrola / APIIS
Darja ČOP a),
Aleksandra JUG in Milena KOVAČ
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.
Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Da bi razvili splošno podatkovno strukturo, smo zbrali tokove podatkov za
slovenske populacije goveda, prašičev, konj in kuncev. Dodatne podatke smo
pridobili z analizo obstoječih programskih paketov, ki so v prodaji. Podatkovna
struktura je bila izpeljana s pomočjo logičnih diagramov dogodkov in entitetno
relacijskih diagramov. Slednje smo prevedli v relacijske tabele, ki smo jih
predstavili v obliki podatkovnega slovarja. Relacijske tabele tako vsebujejo
poleg skupnih prilastkov še tip podatka, opis ter poslovna pravila, ki jih
upoštevamo pri vnosih in pri preverjanju integritete podatkov. Podatkovni slovar
je zapisan tudi v opisni datoteki za omenjene štiri vrste domačih živali, iz
katerih so bile izpeljane specifične podatkovne zbirke, kot priporočajo metode
APIIS-a (Adaptable Platform Independent Information System). Za vnos in iskanje
podatkov smo izdelali ekranske slike. Za prikaz postopka izgradnje
informacijskega sistema smo se osredotočili na podatke v modulih Reprodukcija in
Prireja mleka.
Ključne besede: živinoreja / informacijski sistemi / sistemska
analiza / zajemanje podatkov / reprodukcija / mleko / prireja / kontrola / APIIS
