ZNANOST O ŽIVALIH, REJA IN ZAŠČITA ŽIVALI: BIBLIOMETRIČNO VREDNOTENJE BIBLIOGRAFSKIH PODATKOV V DOKUMENTIH, OBJAVLJENIH V SLOVENIJI V OBDOBJU 1994–2000

^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za agronimijo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, doc., dr.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

^a) in Romana MARINŠEK LOGAR
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.

Pregledni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Butirivibriji so med najpogosteje izoliranimi bakterijami iz prebavil različnih sesalcev iz različnih delov sveta. Najpomembnejša lastnost predstavnikov tega rodu je tvorba maslene kisline, ki ima pomembno vlogo pri vzdrževanju zdravega stanja črevesa. Predstavniki vampne vrste tega rodu – B. fibrisolvens so tudi znani producenti konjugirane linolne kisline (CLA), bakteriocinov in več hidrolitičnih encimov, ki sodelujejo pri učinkoviti prebavi krme. Sevi s podobnimi lastnostmi so bili uvrščeni v rod Butyrivibrio, ki je zelo heterogen. To so potrdili tako z genomskimi kot tudi s fenotipskimi raziskavami. Raziskovalci so na osnovi določenih lastnosti predlagali razvrstitev izolatov v več skupin, vendar nihče ni osnoval nove vrste. Pri prerazporeditvi je treba upoštevati celosten pristop, ki bi utemeljil definiranje novih vrst in njihov opis kot tudi nabor smiselnih testov za njihovo razlikovanje.

Ključne besede: vamp / mikrobiologija / anaerobne bakterije / Butyrivibrio / raznolikost / taksonomija / definicija vrste / maslena kislina / zdravo stanje črevesa

^a), Jože VERBIČ in Tomaž ŽNIDARŠIČ
^a) Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, znanstveni svetnik, dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Na podlagi kemične sestave in in vitro metode, ki temelji na plinu, razvijajočem se pri inkubaciji vzorcev z vampnim sokom, smo določili vsebnost neto energije za laktacijo (NEL) 80 vzorcev travnih silaž. Vrednosti smo primerjali z ocenami, pridobljenimi z običajnimi postopki ocenjevanja NEL v slovenskih laboratorijih, to je na podlagi kemične sestave ter prebavljivostnih koeficientov iz preglednic ali regresijskih enačb iz literature. Ugotovili smo, da novejše DLG preglednice in enačbe vsebnost NEL precenijo. Vsebnosti NEL, ki smo jih dobili z upoštevanjem koeficientov prebavljivosti objavljenih v DLG (1991) preglednicah precenijo in vitro ocenjene vrednosti za 0,42 ± 0,43 MJ, DLG (1997) za 0,50 ± 0,36 MJ, enačba po Menkeju in Steingassu (1987) za 0,36 ± 0,42 MJ ter enačbe GfE (1998) za 0,53 ± 0,40 MJ NEL kg^–1 sušine (SS). Regresijska analiza je pokazala, da vse ocene sistematično odstopajo od in vitro ocenjenih vrednosti. Za ocenjevanje manj kakovostnih vzorcev travnih silaž, ki vsebujejo manj kot 5,5 MJ NEL kg^–1 SS, priporočamo uporabo starejših nemških preglednic (DLG, 1982), za bolj kakovostne vzorce travnih silaž (> 5,5 MJ NEL kg^–1 SS) pa so primernejše novejše preglednice (DLG, 1997), pa tudi uradne nemške enačbe (GfE, 1998). Pri vseh postopkih ocenjevanja smo ugotovili razmeroma velika povprečna posamična odstopanja (od 0,33 do 0,57 MJ kg^–1 SS) od in vitro ocenjenih vrednosti. Največje posamično odstopanje je doseglo 1,5 MJ kg^–1 SS. Predlagamo nove multiple regresijske enačbe za ocenjevanje vsebnosti presnovljive energije in NEL v travnih silažah na podlagi kemične sestave. S temi enačbami lahko zmanjšamo sistematična odstopanja od in vitro ocenjenih vrednosti, nepojasnjenim odstopanjem, ki znašajo v povprečju več kot 0,3 MJ NEL kg^–1 SS, pa se z uporabo klasične weendske analize ne moremo izogniti.

Ključne besede: krma / travna silaža / kemična sestava / vrednotenje krme / presnovljiva energija / neto energija za laktacijo / multiple regresijske enačbe

^a), Bruno Stefanon in Andrej OREŠNIK
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, doc., dr.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
V 100 posušenih vzorcih voluminozne krme, ki smo jo kosili tri ali štirikrat v letih 1997 in 1999 v različnih morfoloških stadijih, smo določili vsebnost makrorudninskih snovi (Ca, P, Mg, K and Na) in sledovnih elementov (Zn, Mn and Se) z laboratorijskimi metodami in z bližnjo infrardečo refleksijsko spektroskopijo (NIR). Vsebnost makrorudninske snovi Ca, P, Mg in K smo določili zelo točno, merjeno kot R², ki je znašal 0.963, 0,884, 0,892 in 0,939, za prej naštete rudnine. Rezultati kažejo, da so te makrorudninske snovi močno povezane z organskimi sestavinami, kot so rastlinska celična stena (Ca in Mg), klorofil (Mg), fitati, fosfolipidi, fosfoproteini in nukleinske kisline (P) in organske kisline, kot je jabolčna kislina (K). Nasprotno pa z NIRS-om nismo mogli natančno oceniti vsebnosti Na (R² = 0,52; koeficient variabilnosti navzkrižnega preverjanja (CV_SECV) = 35,5 %), kar napeljuje na možnost, da Na ni povezan z organskimi snovmi ali pa da je vsebnost rudninske snovi pod mejo detekcije NIRSa. Podobno velja tudi za sledovne elemente Zn, Mn in Se, katerih R² so bili 0,642 za Zn (SECV = 4,4), 0,427 za Mn (SECV = 55,6) in samo 0,186 za Se (SECV = 6,5). Koeficienti variabilnosti standardne napake navzkrižnega preverjanja (CV_SECV) so bili pri sledovnih elementih vedno večji od 20 %. Kljub temu da z NIRSom ne moremo zanesljivo določati vsebine nekaterih rudninskih snovi, pa na ta način vseeno lahko grobo ocenimo njihovo vsebnost.

Ključne besede: voluminozna krma / rudninske snovi / makrorudninske snovi / sledovni elementi / analitska kemija / metode / bližnja infrardeča refleksijska spektroskopija / NIRS

Sana FAJDIGA, Franc V. NEKREP, Alexis ZRIMEC, Janez SALOBIR in ^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, doc., dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Prehranska vlaknina pozitivno vpliva na prebavo in prebavila pri prašičih. Prašiči nimajo endogenih encimov za razgradnjo vlaknine, zato je ta odvisna od mikrobov, ki naseljujejo prebavila. Proučevali smo vpliv različnih vrst vlaknine na količino mikrobne biomase v prebavilih odstavljenih pujskov. Najprej smo preizkusili ATP-luciferazni test za določanje količine bakterijske biomase s čisto kulturo E. coli, z mešanico E. coli in somatskih celic ter z vzorci tankega in debelega črevesa. Našli smo ustrezen postopek priprave vzorcev za določanje bakterijskega ATP v vsebini prebavil. V prehranski poskus smo vključili 24 odstavljenih pujskov, razdeljenih v štiri skupine. Dobivali so krmo, ki se je razlikovala le po viru vlaknine: karboksimetilceluloza (skupina CMC), lignificirana celuloza (skupina LIG) in čista celuloza (skupina CEL). Kontrolni skupini (skupina KON) smo namesto vlaknine v krmo dodali škrob. Po 13 dneh krmljenja smo pujske žrtvovali in odvzeli vzorce vsebine prebavil: želodec, prvi del tankega črevesa, drugi del tankega črevesa, slepo črevo ter kolon in rektum skupaj. V vzorcih smo določali koncentracije ATP z ATP-luciferaznim testom. Največje koncentracije mikrobnega ATP smo v vseh skupinah zasledili v debelem črevesu. Statistično značilnega vpliva vrste vlaknine na koncentracijo mikrobnega ATP v različnih delih prebavil večinoma nismo uspeli dokazati. V raziskavi nismo uspeli dokazati, da bi topna vlaknina (karboksimetilceluloza) pri odstavljenih pujskih omogočala boljšo mikrobno fermentacijo kot netopna vlaknina. Vzrok temu je bila verjetno velika variabilnost in nehomogenost vzorcev prebavil.

Ključne besede: prašiči / pujski / prehrana živali / prehranska vlaknina / prebavila / mikrobna biomasa / ATP-luciferazni test

Bogdan PERKO, Bojana BOGOVIČ MATIJAŠIĆ in ^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, izr. prof., dr.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Lactobacillus gasseri LF221 in K7 sta humana izolata, ki proizvajata bakteriocine s širokim spektrom protimikrobne aktivnosti, sta odporna proti nizkim pH vrednostim in žolču, preživita v prebavnem traktu miši in pujskov in s tem izpolnjujeta osnovne kriterije za probiotični sev. Proučevali smo možnost izdelave sira z dodatkom sevov LF221 ali K7 in njuno obstojnost med procesom zorenja sira. V raziskavi smo uporabili derivate Lactobacillus gasseri LF221(Rif^r) in K7(Rif^r) rezistentne proti rifampicinu (250 μg ml^–1). V eksperimentalni sirarni smo izdelovali poltrdi sir iz 80 L mleka. Mleko za sir smo cepili samo z živimi celicami LF221(Rif^r) ali K7(Rif^r) (približno 10⁷ ml^–1 mleka za sir) ali pa v kombinaciji s startersko kulturo Streptococcus thermophilus TH-4. Startersko kulturo TH-4 smo uporabili za pospešitev acidifikacije med sirjenjem in stiskanjem sirov. Med šest tedenskim zorenjem smo tedensko aseptično jemali vzorce sira in v g sira ugotavljali število kolonijskih enot (KE) laktobacilov (Rogosa), streptokokov (Chalmer), koliformnih bakterij (VRB) in celic LF221(Rif^r) in K7(Rif^r) (MRS+rifampicin). Za potrditev sevov LF221 in K7 smo uporabili RAPD analizo in oligonukleotidni začetnik 5’ AGTCAGCCAC 3’. Oba humana izolata počasi rasteta v mleku in ju ne moremo uporabiti kot samostojni starterski kulturi. Z dodatkom starterske kulture TH-4 smo izdelali probiotični sir dobrih senzoričnih lastnosti. Humana izolata nista vplivala na število streptokokov v siru. Medtem, ko se je v kontrolnem siru brez dodanih probiotičnih bakterij število nestarterskih laktobacilov med zorenjem povečevalo, sta v siru z dodanimi probiotičnimi bakterijami prevladovala seva LF221(Rif^r) in K7(Rif^r). Kolonije, zrasle na MRS agarju z rifampicinom smo z RAPD analizo uspešno potrdili kot seva LF221 in K7. Na koncu 6-tedenskega zorenja so siri vsebovali približno 10⁸ KE g^–1 probiotičnih bakterij.

Ključne besede: mlečni izdelki / siri / probiotiki / mikrobiologija / Lactobacillus gasseri / tehnologija

Tomaž POLAK, Antonija HOLCMAN, Vekoslava STIBILJ in ^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za živilsko tehnologijo, Jamnikarjeva 101, SI-1111 Ljubljana, Slovenija, izr. prof., dr.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Namen naše raziskave je bil ugotoviti vpliv načina reje na maščobnokislinsko sestavo mesa pitovnih piščancev. V poskus sta bila vključena 2 genotipa piščancev (50 ross 208 in 50 prelux-bro). Prvih 28 dni so bili vsi piščanci v pitališču s talno rejo na nastilju, nato je polovica piščancev imela 12 ur dnevno dostop na travne površine (prosta reja). Na koncu poskusa smo naključno izbrali 8 piščancev iz vsake skupine (skupaj 32) za določitev maščobnokislinske sestave. Po zakolu smo odvzeli mišičnino prsi in beder skupaj s pripadajočo kožo in vzorce homogenizirali ter jih zmrznili do analiz. Analize maščobnokislinske sestave so bile opravljene z in situ transesterifikacijo in plinsko-tekočinsko kromatografijo. Rezultate smo statistično obdelali z računalniškim programom SAS. S prehranskega stališča imajo piščanci v prosti reji boljšo maščobnokislinsko sestavo (povečana vsebnost w-3 in w-6), kot tisti v zaprti reji. Maščobnokislinska sestava prsi je boljša od beder, in genotip prelux-bro je ugodnejši kot ross 208.

Ključne besede: perutnina / pitovni piščanci / reja / meso / maščobne kisline / genotip / anatomski deli

Krasimir ENIMANEV, Kondiu ANDONOV in ^a)
a) Academy GRIFON, 1” Rodosto “ Str., BG-7000 Rousse, Bulgaria.

Strokovni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Predstavljamo model rekonstrukcije montažnega živinorejskega objekta. Rekonstrukcija zagotavlja uvajanje krmiljenega naravnega prezračevanja in postopno uravnavanje kroženja zraka v objektu. Površina, ki ograjuje prostor (stene, streha), smo spremenili v okrepljen toplotni izmenjevalnik, pri čemer smo oblikovali kanale za dotok in izsesavanje zraka. Tak podjetniški načrt za izvajanje rekonsrukcije brez prekinitve proizvodnega procesa predlagamo zato, da bi zmanjšali višino naložbe.

Ključne besede: živinoreja / montažne zgradbe / rekonstrukcija / modeli

^a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, viš. pred., dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Analizirali smo primernost in ekonomske razsežnosti morebitnega izvajanja ukrepa zgodnjega upokojevanja v Sloveniji. Uporabili smo pristop simulacijske analize s pomočjo različnih scenarijev izvajanja ukrepa, ki upoštevajo starostno strukturo kmetijskih gospodarjev, njihov socialni položaj in kmetijske površine v njihovi obdelavi. Odzivnost gospodarjev na morebitno uvedbo ukrepa smo ocenili s pomočjo ankete, kar nam je skupaj s strukturo kmetij potencialnih upravičencev za ukrep omogočilo izdelavo ocene finančnih razsežnosti njegovega izvajanja. Ukrep zgodnjega upokojevanja bi lahko precej pospešil generacijsko zamenjavo gospodarjev, manj učinkovit pa bi bil pri izboljšanju velikostne strukture kmetijskih gospodarstev. Povprečni stroški prenosa kmetijskih zemljišč bi znašali med 500 in 700 € ha^–1 letno, pri povprečnem obdobju izplačevanja rente najmanj 10 let. Računamo lahko, da bi s sredstvi v višini 20 do 25 mio € letno v nekajletnem začetnem obdobju izvajanja ukrepa za prenos sprostili 30 do 35 tisoč ha kmetijskih zemljišč. Pri manjših razpoložljivih sredstvih bi bil učinek manjši, vendar ne sorazmerno, saj bi bil pri strožje postavljenih kriterijih prenos zemljišč lahko cenejši – bolj učinkovit. Ukrep zgodnjega upokojevanja bi bil v slovenskih razmerah zaradi razdrobljene velikostne strukture kmetij in z njim povezanim majhnim prenosom zemljišč na posameznega prenosnika razmeroma drag. Ob predvidoma 75–80 % sofinanciranju ukrepa iz Evropskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada pa vseeno kaže možnosti ukrepa čim bolj izkoristiti.

Ključne besede: kmetijstvo / kmetje / zgodnje upokojevanje / kmetijska strukturna politika / proračunski stroški / Slovenija