PROUČEVANJE MOŽNOSTI VKLJUČITVE KLAVNIH LASTNOSTI V NAPOVED
PLEMENSKE VREDNOSTI PRI PRAŠIČIH
a), Špela
MALOVRH, Milena KOVAČ, Marija GLAVAČ-VNUK in Johan ZRIM
a) Univ. v
Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale,
Slovenija.
Izvirni znanstveni
prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Z namenom proučevanja možnosti vključitve klavnih lastnosti v napoved plemenske
vrednosti pri prašičih smo ocenili komponente variance za lastnosti, ki se za
ocenitev odstotka mesa v prašičjem trupu merijo na klavni liniji ter za
lastnosti šunke. V analizo smo zajeli 2167 pitancev (1046 kastratov in 1121 svinjk)
z znanim poreklom. Pitanci so bili skupinsko vhlevljeni s krmljenjem po volji v
proizvodnih razmerah na farmi Nemščak. Zaklani so bili med aprilom 1999 in
decembrom 2000. Komponente variance smo ocenili z enolastnostnimi modeli po
metodi omejene največje zanesljivosti (REML). V sistematski del modelov smo
vključili vpliv spola, genotipa in sezone (leto-mesec) kot vplive z nivoji ter
maso toplih polovic ali starost ob zakolu kot linearni regresiji, v naključni
del pa vpliv živali. Ocene heritabilitet so bile srednje do visoke; za maso
toplih polovic (0,32), za meritev M (0,41), ki je najkrajša razdalja med
prednjim koncem m. gluteus medius in zgornjim robom hrbteničnega kanala,
za meritev S (0,45), ki je najtanjša debelina podkožnega maščobnega tkiva s kožo
nad m. gluteus medius, za odstotek mesa (0,46), za maso mesa (0,38), za
maso šunke (0,32), za maso kože s podkožno maščobo šunke (0,47), za maso mesa in
kosti šunke (0,41), ter dnevni prirast mase toplih polovic (0,32) in dnevni
prirast mase mesa (0,38). Poleg heritabilitet so bile velike tudi aditivne
genetske variance. Za vključitev v selekcijski program bi na podlagi ocen
predlagali odstotek mesa in maso kože s podkožno maščobo šunke.
Ključne besede: prašiči / klavne lastnosti / plemenska vrednost / napoved /
genetski parametri
____________________
*
Prispevek je del diplomskega
dela Gregorja Gorjanc 'Izbor klavnih lastnosti za napovedovanje plemenskih
vrednosti pri pračičih', mentorica izr. prof. dr. Milena Kovač.
ANALIZA GENSKEGA ZAPISA ACIDOCINOV LF221 A IN B SEVA Lactobacillus gasseri
LF221 *
a) in Irena ROGELJ
a) Univ. v
Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale,
Slovenija, dr., mag.
Izvirni znanstveni
prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Z metodami molekularne biologije smo pripravili odseka DNA seva LF221 z zapisom
za acidocin LF221 A oziroma acidocin LF221B. Na 0,9 kb dolgem odseku BamHI/HindIII,
ki ima zapis za acidocin LF221 A, smo ugotovili prisotnost dveh bralnih okvirjev
(ORF) ter del tretjega. Za OrfA2 se je izkazalo, da nosi zapis za strukturni gen
za acidocin LF221 A (Acd221A), medtem ko OrfA3 nosi zapis za peptid, dolg 90
aminokislinskih ostankov, ki ima zelo verjetno vlogo proteina imunosti
(Aci221A). OrfA1, za katerega je trenutno znanih 37 aminokislin, pa je
najverjetneje komplementarni peptid (Acd221α) acidocina LF221 A. Z analizo 1,8
kb dolgega odseka EcoRI/HindIII (ima zapis za acidocin LF221 B)
smo potrdili prisotnost štirih zaključenih ORF in enega nepopolnega. OrfB3,
OrfB4 in OrfB5, ki nosijo zapis za komplementarni peptid (Acd221β) acidocina
LF221 B, aktivni peptid (Acd221B) acidocina LF221 B oziroma protein imunosti
(Aci221B), se nahajajo na istem operonu. Iz rezultatov analiz genskega zapisa
acidocinov in sosednjih genov smo zaključili, da gre za dva različna,
dvo-peptidna bakteriocina seva LF221.
Ključne besede: mikrobiologija / mlečnokislinske bakterije / Lactobacillus
gasseri LF221 / bakteriocini / acidocin LF221 A / acidocin LF221 B /
molekularna genetika / genski zapis
____________________
*
Prispevek je del doktorske
disertacije Andreje Čanžek Majhenič 'Klasifikacija bakteriocinov seva
Lactobacillus gasseri LF221 na osnovi genskega zapisa', mentorica izr.
prof. dr. Irena Rogelj.
VPLIV DOLGOTRAJNEGA SKLADIŠČENJA TRAVNE SILAŽE NA NJENO HRANILNO
VREDNOST IN KAKOVOST
a) in Jože VERBIČ
a)Kmetijski inštitut Slovenije,
Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, znanstveni svetnik, dr., mag.
Izvirni znanstveni
prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Mnogocvetno ljuljko smo pokosili 10. maja 1988 in silirali v poskusne silose
(100 l) kot neovelo (S/0) in po 6 (S/6), 10 (S/10), 30 (S/30) in 34 (S/34) urah
venenja. Vsebnost sušine (SS) se je povečala od 190 g kg-1 pri
košnji, na 230, 267, 376 in 434 g kg-1 po 6, 10, 30 in 36 urah
venenja. Iz neovele krme smo pripravili tudi silažo, tretirano z mravljinčno
kislino (S/0 MK, 4 g 85 % mravljinčne kisline na kg). Silose smo odprli po 12
letih. Silaže S/0, S/0 MK, S/6, S/10, S/30 in S/34 so vsebovale 106, 171, 215,
241, 346 in 412 g SS kg-1. Vsebovale so 1,8, 104,2, 97,3, 77,4, 83,5
in 48,0 g mlečne kisline, 55,5, 34,6, 26,7, 24,0, 19,8 in 15,2 g ocetne kisline
ter 53,96, 4,81, 4,05, 11,37, 0,01 in 0,00 g maslene kisline na kg SS. Deleži
amoniakovega N pri S/0, S/0 MK, S/6, S/10, S/30 in S/34 so bili 552, 195, 211,
212, 108 in 69 g kg-1 skupnega N. Tako venenje kot tretiranje z
mravljinčno kislino je izboljšalo obstojnost silaže. Delež amoniakovega N in
vsebnost ocetne kisline sta bila negativno povezana z vsebnostjo SS (r = –0,85
in –0,89; p < 0,05). Vsebnost NEL je bila pri S/0 precej manjša (3,62 MJ kg-1
SS) kot pri silažah iz ovele krme (od 5,01 do 5,39 MJ kg-1 SS) in pri
silaži z dodatkom mravljinčne kisline (5,22 MJ kg-1 SS). Vsebnost NEL
je bila negativno povezana z deležem amoniakovega N (r = –0,98; p < 0,001),
vsebnostjo ocetne (r = –0,91; p < 0,05), propionske
(r =
–0,98; p < 0,001) in maslene kisline (r =
–0,99; p < 0,001). Rezultati raziskave
kažejo, da je mogoče dobro fermentirane ovele silaže hraniti v zrakotesnih
silosih tudi več kot deset let brez tveganja, da bi se silaže pokvarile. Pri
silaži iz neovele krme se je mlečna kislina razgradila, silaža pa pokvarila.
Obstojnost neovelih silaž za daljše obdobje je mogoče izboljšati z dodajanjem
mravljinčne kisline.
Ključne besede: prehrana živali / krma / travna silaža / skladiščenje / venenje
/ fermentacija / hranilna vrednost / kakovost
PRIMERJAVA DVEH METOD ZA DOLOČANJE VSEBNOSTI VLAKNINE V
VOLUMINOZNI KRMI *
a), Andrej OREŠNIK in Andreja BRANK
a)Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, doc., dr.
Izvirni znanstveni
prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
V 76 vzorcih mnogocvetne ljuljke, trpežne ljuljke, mačjega repa in črne detelje,
košenih v različnih fazah morfološkega razvoja, smo določili vsebnost surove
vlaknine (SV) po metodi Naumann in Bassler (1976) ter vsebnosti v nevtralnem
detergentu netopne vlaknine (NDV), v kislem detergentu netopne vlaknine (KDV) in
v kislem detergentu netopnega lignina (KDL) po metodi Goering in Van Soest
(1970). Vsebnosti SV, NDV, KDV in KDL v teh vzorcih smo določili tudi s pomočjo
filtrskih vrečk in jih označili kot SVFV, NDVFV, KDVFV
in KDLFV. Za razliko od trav, kjer so bile razlike med vsebnostmi NDV
in NDVFV, KDV in KDVFV ter KDL in KDLFV majhne
(v povprečju največ 20 g kg–1 SS med vsebnostma KDV in KDVFV
pri trpežni ljuljki), smo pri črni detelji ugotovili velike razlike med
vsebnostmi NDV in NDVFV (v povprečju 46 g kg–1 SS), KDV in
KDVFV (v povprečju 66 g kg–1 SS) ter KDL in KDLFV
(v povprečju 35 g kg–1 SS). Med vsebnostmi SV in SVFV tako
pri travah kot pri detelji tako velikih razlik ni bilo (v povprečju je bila
največja razlika 17 g kg–1 SS pri črni detelji). Če smo vzorce črne
detelje pred določanjem vsebnosti NDVFV, KDVFV in KDLFV
sprali z acetonom (acNDVFV, acKDVFV in acKDLFV),
smo ugotovili, da se razlike v vsebnosti med njimi in vsebnostmi NDV, KDV in KDL
močno zmanjšajo (v povprečju na 15, 17 oz. 5 g kg–1 SS). Stopnjo
povezanosti med vsebnostmi SV, NDV, KDV in KDL ter vsebnostmi vlaknine v
vzorcih, ki smo jih določili s pomočjo filtrskih vrečk, smo ugotavljali s
koeficientom determinacije (R2) in standardno napako ocene (SEE).
Najboljše ocene vsebnosti SV (R2 = 0,89, SEE = 1,73), NDV (R2 = 0,98,
SEE = 1,73), KDV (R2 = 0,90, SEE = 1,73) in KDL (R2 = 0,69,
SEE = 1,73) smo dosegli, ko smo v enačbe kot posamezne odvisne spremenljivke
vključili SVFV, NDVFV,KDVFV in KDLFV
trav ter SVFV, acNDVFV,acKDVFV in
acKDLFV detelj. Rezultati so pokazali, da je metoda s filtrskimi
vrečkami je primerna za določanje vsebnosti SV, NDV in KDV, ne pa tudi za
določanje vsebnosti KDL.
Ključne besede: prehrana živali / voluminozna krma / trave / črna detelja /
vlaknina / določanje / metode / metoda s filtrskimi vrečkami / primerjava
____________________
*
Podatki, ki so predstavljeni v tem prispevku, so iz diplomske
naloge Andreje Brank 'Primerjava dveh metod za določanje vsebnosti
vlaknine', mentor doc. dr. Andrej Lavrenčič in somentor prof. dr. Andrej
Orešnik.
Andreja ŠIRCA-ČAMPA
a), Nataša FIDLER MIS, Irena HREN, Marjeta SEDMAK, Jernej BRECELJ,
Ciril KRŽIŠNIK in Berthold KOLETZKO
a)University Medical Centre
Ljubljana, University Children’s Hospital, Vrazov trg 1, SI-1000 Ljubljana,
Slovenija.
Predhodna objava
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Prehrana v času nosečnosti ima pomembno vlogo. V študiji je sodelovalo 40
zdravih doječih mater 1–3,5 mesece po porodu. Njihov dnevni prehranski vnos smo
spremljali s 7-dnevnim prehranskim protokolom. Preliminarne rezultate smo
ovrednotili z računalniskim programom Prodi 4,5 expert plus. Dobljene vrednosti
smo primerjali s srednjeevropskimi referenčnimi vrednostmi za vnos hranil
(D-A-CH, 2000). Ugotovili smo za 31% prenizek
povprečni dnevni vnos ogljikovih hidratov in za 24 % prenizek povprečni dnevni
vnos proteinov in maščob, kar se odraža tudi na relativno nizki energetski
vrednosti dnevno zaužitih obrokov, ki je bila za 27 % pod priporočenimi
srednjeevropskimi referenčnimi vrednostmi.V primerjavi s
srednjeevropskimi D-A-CH-ovimi priporočili so imele
slovenske matere prenizek prehranski vnos Fe (67 %), I (52%),
F (41%), Vit. A (48%), D
(53%), E (88%), B1
(78%), C (75%) in folne
kisline (42%).
Razmerje med nasičenimi (SFA), mononenasičenimi (MUFA) in
polinenasičenimi (PUFA) maščobnimi kislinami je bilo 2.5 : 2.2 : 1. Razmerje
makronutrientov je bilo primerno. Vnos vlaknin, nekaterih mineralov (Mg, Fe, I
in F) in vitaminov (A, D, E, folna kislina and vit. C) je bil pod priporočeno
vrednostjo. Vnos nasičenih maščobnih kislin je bil previsok. Preliminarni
rezultati naše študije kažejo na precejšnja odstopanja prehrane doječih mater v
Sloveniji od srednjeevropskih priporočil, zato je smiselno spremljati in
proučevati prehrano doječih mater v Sloveniji tudi v prihodnosti.
LOG-KONKAVNI KARAKTER
MIKROBNE RASTNE KRIVULJE BREZ LAG-FAZE
a) in
a)Univ. v
Ljubljani, Biotehniška fak., Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, izr.
prof., dr.
Izvirni znanstveni
prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Minotov zakon, po katerem je relativna stopnja rasti padajoča na vsem območju,
kjer je mikrobna rastna krivulja naraščajoča, razširimo še na območje, kjer
opazovana kultura umira. Pokažemo, da je rastna krivulja, za katero velja ta
zakon, logaritmično konkavna in da ima zato vselej obliko
, kjer je padajoča funkcija. Konec lag-faze definiramo kot začetek
logaritmične konkavnosti rastne krivulje. V nadaljevanju naštejemo ostale
splošne lastnosti takih rastnih krivulj, utemeljimo osnovni princip
aproksimacije konkretnih podatkov in predlagamo preprost model.
Ključne besede: mikrobna rast / zaprt sistem / rastna krivulja / log-konkavnost
/ lag-faza / aproksimacija / model rasti
KEMIJSKE ZNAČILNOSTI NA RASTLINI NARAVNO POSUŠENEGA HMELJA IN
NJIHOV VPLIV NA KAKOVOST PIVA *
Majda VIRANT
a)
a)Inštitut za hmeljarstvo in
pivovarstvo Žalec, Cesta Žalskega tabora 2, SI-3310 Žalec, Slovenija.
Izvirni znanstveni
prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
V obdobju 5 let smo spremljali kemijski sestav hmelja kultivarjev Aurora in
Bobek obranega v času tehnološke zrelosti in naravno (v hmeljišču na rastlini)
posušenega hmelja, obranega koncem novembra, oziroma v začetku decembra. Vpliv
kemijskih sprememb hmeljnih smol, ter količine eteričnega olja in njegove
sestave smo ugotavljali na pivu proizvedenem v pilotni varilnici. Izsledki
kažejo, da pozno obiranje tako imenovanega 'ledenega hmelja' vpliva na
intenzivnejšo barvo pivine in piva, na zmanjšano vsebnost polifenolov in
antocianogenov, na boljši izkoristek alfa kislin in na senzorično oceno piva.
Prispevek je bil objavljen v Proceedings of the 28th EBC
(European Brewery Convention) congress: Budapest 12–17 May 2001. Nűrnberg:
Fachverlag Hans Carl, cop. 2001.
MULTIREZIDUALNA ANALIZNA METODA ZA DOLOČEVANJE OSTANKOV
PESTICIDOV V SADJU IN ZELENJAVI
Helena BAŠA ČESNIK
a) in Ana GREGORČIČ
a)Kmetijski Inštitut Slovenije,
Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, mag.
Pregledni znanstveni
prispevek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Laboratoriji, ki kontrolirajo ostanke pesticidov v hrani, potrebujejo hitro in
učinkovito multirezidualno metodo, ki omogoča enostavno določitev širokega
spektra spojin. V ta namen smo razvili metodo, s katero lahko določimo 43
aktivnih spojin hkrati, kar pomeni skupno pripravo vzorca in analizo s plinskim
kromatografom z masno selektivnim detektorjem. Primerna je za aktivne snovi od
zelo polarnih (npr. metamidofos) do nepolarnih (npr. DDT). Metodo smo uporabili
za preverjanje prisotnosti ostankov pesticidov v sadju in zelenjavi, v okviru
nacionalnega monitoringa v Sloveniji v letih 2001 in 2002.