PROUČEVANJE MOŽNOSTI VKLJUČITVE KLAVNIH LASTNOSTI V NAPOVED PLEMENSKE VREDNOSTI PRI PRAŠIČIH

^a), Špela MALOVRH, Milena KOVAČ, Marija GLAVAČ-VNUK in Johan ZRIM
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Z namenom proučevanja možnosti vključitve klavnih lastnosti v napoved plemenske vrednosti pri prašičih smo ocenili komponente variance za lastnosti, ki se za ocenitev odstotka mesa v prašičjem trupu merijo na klavni liniji ter za lastnosti šunke. V analizo smo zajeli 2167 pitancev (1046 kastratov in 1121 svinjk) z znanim poreklom. Pitanci so bili skupinsko vhlevljeni s krmljenjem po volji v proizvodnih razmerah na farmi Nemščak. Zaklani so bili med aprilom 1999 in decembrom 2000. Komponente variance smo ocenili z enolastnostnimi modeli po metodi omejene največje zanesljivosti (REML). V sistematski del modelov smo vključili vpliv spola, genotipa in sezone (leto-mesec) kot vplive z nivoji ter maso toplih polovic ali starost ob zakolu kot linearni regresiji, v naključni del pa vpliv živali. Ocene heritabilitet so bile srednje do visoke; za maso toplih polovic (0,32), za meritev M (0,41), ki je najkrajša razdalja med prednjim koncem m. gluteus medius in zgornjim robom hrbteničnega kanala, za meritev S (0,45), ki je najtanjša debelina podkožnega maščobnega tkiva s kožo nad m. gluteus medius, za odstotek mesa (0,46), za maso mesa (0,38), za maso šunke (0,32), za maso kože s podkožno maščobo šunke (0,47), za maso mesa in kosti šunke (0,41), ter dnevni prirast mase toplih polovic (0,32) in dnevni prirast mase mesa (0,38). Poleg heritabilitet so bile velike tudi aditivne genetske variance. Za vključitev v selekcijski program bi na podlagi ocen predlagali odstotek mesa in maso kože s podkožno maščobo šunke.

Ključne besede: prašiči / klavne lastnosti / plemenska vrednost / napoved / genetski parametri

^a) in Irena ROGELJ
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Z metodami molekularne biologije smo pripravili odseka DNA seva LF221 z zapisom za acidocin LF221 A oziroma acidocin LF221B. Na 0,9 kb dolgem odseku BamHI/HindIII, ki ima zapis za acidocin LF221 A, smo ugotovili prisotnost dveh bralnih okvirjev (ORF) ter del tretjega. Za OrfA2 se je izkazalo, da nosi zapis za strukturni gen za acidocin LF221 A (Acd221A), medtem ko OrfA3 nosi zapis za peptid, dolg 90 aminokislinskih ostankov, ki ima zelo verjetno vlogo proteina imunosti (Aci221A). OrfA1, za katerega je trenutno znanih 37 aminokislin, pa je najverjetneje komplementarni peptid (Acd221α) acidocina LF221 A. Z analizo 1,8 kb dolgega odseka EcoRI/HindIII (ima zapis za acidocin LF221 B) smo potrdili prisotnost štirih zaključenih ORF in enega nepopolnega. OrfB3, OrfB4 in OrfB5, ki nosijo zapis za komplementarni peptid (Acd221β) acidocina LF221 B, aktivni peptid (Acd221B) acidocina LF221 B oziroma protein imunosti (Aci221B), se nahajajo na istem operonu. Iz rezultatov analiz genskega zapisa acidocinov in sosednjih genov smo zaključili, da gre za dva različna, dvo-peptidna bakteriocina seva LF221.

Ključne besede: mikrobiologija / mlečnokislinske bakterije / Lactobacillus gasseri LF221 / bakteriocini / acidocin LF221 A / acidocin LF221 B / molekularna genetika / genski zapis

^a) in Jože VERBIČ
^a) Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, znanstveni svetnik, dr., mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Mnogocvetno ljuljko smo pokosili 10. maja 1988 in silirali v poskusne silose (100 l) kot neovelo (S/0) in po 6 (S/6), 10 (S/10), 30 (S/30) in 34 (S/34) urah venenja. Vsebnost sušine (SS) se je povečala od 190 g kg^-1 pri košnji, na 230, 267, 376 in 434 g kg^-1 po 6, 10, 30 in 36 urah venenja. Iz neovele krme smo pripravili tudi silažo, tretirano z mravljinčno kislino (S/0 MK, 4 g 85 % mravljinčne kisline na kg). Silose smo odprli po 12 letih. Silaže S/0, S/0 MK, S/6, S/10, S/30 in S/34 so vsebovale 106, 171, 215, 241, 346 in 412 g SS kg^-1. Vsebovale so 1,8, 104,2, 97,3, 77,4, 83,5 in 48,0 g mlečne kisline, 55,5, 34,6, 26,7, 24,0, 19,8 in 15,2 g ocetne kisline ter 53,96, 4,81, 4,05, 11,37, 0,01 in 0,00 g maslene kisline na kg SS. Deleži amoniakovega N pri S/0, S/0 MK, S/6, S/10, S/30 in S/34 so bili 552, 195, 211, 212, 108 in 69 g kg^-1 skupnega N. Tako venenje kot tretiranje z mravljinčno kislino je izboljšalo obstojnost silaže. Delež amoniakovega N in vsebnost ocetne kisline sta bila negativno povezana z vsebnostjo SS (r = –0,85 in –0,89; p < 0,05). Vsebnost NEL je bila pri S/0 precej manjša (3,62 MJ kg^-1 SS) kot pri silažah iz ovele krme (od 5,01 do 5,39 MJ kg^-1 SS) in pri silaži z dodatkom mravljinčne kisline (5,22 MJ kg^-1 SS). Vsebnost NEL je bila negativno povezana z deležem amoniakovega N (r = –0,98; p < 0,001), vsebnostjo ocetne (r = –0,91; p < 0,05), propionske (r = –0,98; p < 0,001) in maslene kisline (r = –0,99; p < 0,001). Rezultati raziskave kažejo, da je mogoče dobro fermentirane ovele silaže hraniti v zrakotesnih silosih tudi več kot deset let brez tveganja, da bi se silaže pokvarile. Pri silaži iz neovele krme se je mlečna kislina razgradila, silaža pa pokvarila. Obstojnost neovelih silaž za daljše obdobje je mogoče izboljšati z dodajanjem mravljinčne kisline.

Ključne besede: prehrana živali / krma / travna silaža / skladiščenje / venenje / fermentacija / hranilna vrednost / kakovost

^a), Andrej OREŠNIK in Andreja BRANK
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, doc., dr.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
V 76 vzorcih mnogocvetne ljuljke, trpežne ljuljke, mačjega repa in črne detelje, košenih v različnih fazah morfološkega razvoja, smo določili vsebnost surove vlaknine (SV) po metodi Naumann in Bassler (1976) ter vsebnosti v nevtralnem detergentu netopne vlaknine (NDV), v kislem detergentu netopne vlaknine (KDV) in v kislem detergentu netopnega lignina (KDL) po metodi Goering in Van Soest (1970). Vsebnosti SV, NDV, KDV in KDL v teh vzorcih smo določili tudi s pomočjo filtrskih vrečk in jih označili kot SV_FV, NDV_FV, KDV_FV in KDL_FV. Za razliko od trav, kjer so bile razlike med vsebnostmi NDV in NDV_FV, KDV in KDV_FV ter KDL in KDL_FV majhne (v povprečju največ 20 g kg^–1 SS med vsebnostma KDV in KDV_FV pri trpežni ljuljki), smo pri črni detelji ugotovili velike razlike med vsebnostmi NDV in NDV_FV (v povprečju 46 g kg^–1 SS), KDV in KDV_FV (v povprečju 66 g kg^–1 SS) ter KDL in KDL_FV (v povprečju 35 g kg^–1 SS). Med vsebnostmi SV in SV_FV tako pri travah kot pri detelji tako velikih razlik ni bilo (v povprečju je bila največja razlika 17 g kg^–1 SS pri črni detelji). Če smo vzorce črne detelje pred določanjem vsebnosti NDV_FV, KDV_FV in KDL_FV sprali z acetonom (acNDV_FV, acKDV_FV in acKDL_FV), smo ugotovili, da se razlike v vsebnosti med njimi in vsebnostmi NDV, KDV in KDL močno zmanjšajo (v povprečju na 15, 17 oz. 5 g kg^–1 SS). Stopnjo povezanosti med vsebnostmi SV, NDV, KDV in KDL ter vsebnostmi vlaknine v vzorcih, ki smo jih določili s pomočjo filtrskih vrečk, smo ugotavljali s koeficientom determinacije (R²) in standardno napako ocene (SEE). Najboljše ocene vsebnosti SV (R² = 0,89, SEE = 1,73), NDV (R² = 0,98, SEE = 1,73), KDV (R² = 0,90, SEE = 1,73) in KDL (R² = 0,69, SEE = 1,73) smo dosegli, ko smo v enačbe kot posamezne odvisne spremenljivke vključili SV_FV, NDV_FV, KDV_FV in KDL_FV trav ter SV_FV, acNDV_FV, acKDV_FV in acKDL_FV detelj. Rezultati so pokazali, da je metoda s filtrskimi vrečkami je primerna za določanje vsebnosti SV, NDV in KDV, ne pa tudi za določanje vsebnosti KDL.

Ključne besede: prehrana živali / voluminozna krma / trave / črna detelja / vlaknina / določanje / metode / metoda s filtrskimi vrečkami / primerjava

NUTRITION OF LACTATING WOMEN IN SLOVENIA

Andreja ŠIRCA-ČAMPA ^a), Nataša FIDLER MIS, Irena HREN, Marjeta SEDMAK, Jernej BRECELJ,
Ciril KRŽIŠNIK in Berthold KOLETZKO
^a) University Medical Centre Ljubljana, University Children’s Hospital, Vrazov trg 1, SI-1000 Ljubljana, Slovenija.

Predhodna objava
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Prehrana v času nosečnosti ima pomembno vlogo. V študiji je sodelovalo 40 zdravih doječih mater 1–3,5 mesece po porodu. Njihov dnevni prehranski vnos smo spremljali s 7-dnevnim prehranskim protokolom. Preliminarne rezultate smo ovrednotili z računalniskim programom Prodi 4,5 expert plus. Dobljene vrednosti smo primerjali s srednjeevropskimi referenčnimi vrednostmi za vnos hranil (D-A-CH, 2000). Ugotovili smo za 31 % prenizek povprečni dnevni vnos ogljikovih hidratov in za 24 % prenizek povprečni dnevni vnos proteinov in maščob, kar se odraža tudi na relativno nizki energetski vrednosti dnevno zaužitih obrokov, ki je bila za 27 % pod priporočenimi srednjeevropskimi referenčnimi vrednostmi.V primerjavi s srednjeevropskimi D-A-CH-ovimi priporočili so imele slovenske matere prenizek prehranski vnos Fe (67 %), I (52 %), F (41 %), Vit. A (48 %), D (53 %), E (88 %), B₁ (78 %), C (75 %) in folne kisline (42 %). Razmerje med nasičenimi (SFA), mononenasičenimi (MUFA) in polinenasičenimi (PUFA) maščobnimi kislinami je bilo 2.5 : 2.2 : 1. Razmerje makronutrientov je bilo primerno. Vnos vlaknin, nekaterih mineralov (Mg, Fe, I in F) in vitaminov (A, D, E, folna kislina and vit. C) je bil pod priporočeno vrednostjo. Vnos nasičenih maščobnih kislin je bil previsok. Preliminarni rezultati naše študije kažejo na precejšnja odstopanja prehrane doječih mater v Sloveniji od srednjeevropskih priporočil, zato je smiselno spremljati in proučevati prehrano doječih mater v Sloveniji tudi v prihodnosti.

Ključne besede: prehrana ljudi / doječe matere / laktacija / dojenje / prehranski vnos / priporočila / dojenčki / zdravje

LOG-KONKAVNI KARAKTER MIKROBNE RASTNE KRIVULJE BREZ LAG-FAZE

^a) in
^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, izr. prof., dr.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Minotov zakon, po katerem je relativna stopnja rasti padajoča na vsem območju, kjer je mikrobna rastna krivulja naraščajoča, razširimo še na območje, kjer opazovana kultura umira. Pokažemo, da je rastna krivulja, za katero velja ta zakon, logaritmično konkavna in da ima zato vselej obliko , kjer je  padajoča funkcija. Konec lag-faze definiramo kot začetek logaritmične konkavnosti rastne krivulje. V nadaljevanju naštejemo ostale splošne lastnosti takih rastnih krivulj, utemeljimo osnovni princip aproksimacije konkretnih podatkov in predlagamo preprost model.

Ključne besede: mikrobna rast / zaprt sistem / rastna krivulja / log-konkavnost / lag-faza / aproksimacija / model rasti

KEMIJSKE ZNAČILNOSTI NA RASTLINI NARAVNO POSUŠENEGA HMELJA IN NJIHOV VPLIV NA KAKOVOST PIVA *

Majda VIRANT ^a)
a) Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Cesta Žalskega tabora 2, SI-3310 Žalec, Slovenija.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
V obdobju 5 let smo spremljali kemijski sestav hmelja kultivarjev Aurora in Bobek obranega v času tehnološke zrelosti in naravno (v hmeljišču na rastlini) posušenega hmelja, obranega koncem novembra, oziroma v začetku decembra. Vpliv kemijskih sprememb hmeljnih smol, ter količine eteričnega olja in njegove sestave smo ugotavljali na pivu proizvedenem v pilotni varilnici. Izsledki kažejo, da pozno obiranje tako imenovanega 'ledenega hmelja' vpliva na intenzivnejšo barvo pivine in piva, na zmanjšano vsebnost polifenolov in antocianogenov, na boljši izkoristek alfa kislin in na senzorično oceno piva.

Ključne besede: hmelj / kultivar / kemijske lastnosti / hmeljne smole / hmeljno olje / pivo / kakovost / barva / polifenoli / antocianogeni / alfa kisline

MULTIREZIDUALNA ANALIZNA METODA ZA DOLOČEVANJE OSTANKOV PESTICIDOV V SADJU IN ZELENJAVI

Helena BAŠA ČESNIK ^a) in Ana GREGORČIČ
^a) Kmetijski Inštitut Slovenije, Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, mag.

Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Laboratoriji, ki kontrolirajo ostanke pesticidov v hrani, potrebujejo hitro in učinkovito multirezidualno metodo, ki omogoča enostavno določitev širokega spektra spojin. V ta namen smo razvili metodo, s katero lahko določimo 43 aktivnih spojin hkrati, kar pomeni skupno pripravo vzorca in analizo s plinskim kromatografom z masno selektivnim detektorjem. Primerna je za aktivne snovi od zelo polarnih (npr. metamidofos) do nepolarnih (npr. DDT). Metodo smo uporabili za preverjanje prisotnosti ostankov pesticidov v sadju in zelenjavi, v okviru nacionalnega monitoringa v Sloveniji v letih 2001 in 2002.

Ključne besede: živila / sadje / zelenjava / pesticidi / monitoring / multirezidualna metoda / plinska kromatografija / masna spektrometrija / Slovenija