Agris category codes: L10
COBISS Code 1.02
Jezik: slovenski
TRANSKRIPCIJSKO
URAVNAVANJE ADIPOGENEZE IN VLOGA KOAKTIVATORJA PGC-1a[1]
a) in
Peter DOVČ
a) Krka, d. d., Dunajska 65, SI-1000 Ljubljana, dr.
IZVLEČEK
Adipogeneza je
kompleksen proces, na katerega vpliva veliko število genetskih in okoljskih
faktorjev. Ker je posledica prekomernega nalaganja maščob debelost, pogosto
pa tudi pojav diabetesa tipa 2, postaja proučevanje molekulskih osnov
adipogeneze vse bolj pomembno tudi z vidika zdravja človeka. V živalski
proizvodnji proces tvorbe maščobnega tkiva pomembno vpliva na kakovost
prirasta, preko porabe krme pa na ekonomičnost proizvodnje. Poleg leptina in
leptinskega receptorja, ki odločilno uravnavata nalaganje maščob, je bil v
zadnjem času odkrit tudi mehanizem uravnavanja tvorbe maščobnega tkiva, ki
vključuje adaptivno termogenezo in biosintezo mitohondrijev. Pomembna
regulatorja teh procesov sta PPARg
in njegov koaktivator PGC-1a.
V pričujočem prispevku opisujemo mehanizem uravnavanja adipogeneze in vlogo
PPARg
in PGC-1a
v njem. Prikazana je tudi medvrstna primerjava aminokislinskih zaporedij
PGC-1a
in možnosti za razvoj farmacevtskih učinkovin, ki bi vplivale na izražanje
PGC-1a.
[1]
Prispevek je del doktorskega dela Tamare Miloševič Berlič z naslovom
´Molekulski mehanizmi uravnavanja tvorbe maščobnega tkiva pri prašiču (Sus
scrofa)`, mentor prof. dr. Peter Dovč.
Agris category
codes: L10, Q01
COBISS Code 1.02
Jezik: angleški
PROIZVODNJA MLEKA V POST-GENOMSKI DOBI
Polona FRAJMAN
a) in Peter DOVČ
a)
Univ. v
Ljubljani,
Boitehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija.
IZVLEČEK
Sodobna mlekarska
industrija se zaradi pomembnosti mleka v človeški prehrani usmerja v
proizvodnjo vse večjega števila različnih mlečnih proizvodov, pri čemer v
ospredje stopajo tehnološke lastnosti mleka. Uvajanje tehnik rekombinantne
DNA v zgodnjih sedemdesetih in razvoj molekularno-genetskih tehnik sta
omogočila raziskovanje organizacije mlečnoproteinskih genov ter mehanizmov,
ki uravnavajo njihovo izražanje. Določanje nukleoticnega zaporedja celotnih
genomov je postalo mogoče z razvojem zmogljivih orodij genomike. Raziskave
genomov ekonomsko pomembnih domačih živali so bile usmerjene v proizvodnjo
genskih kart z nizko gostoto in s poudarkom na genetskih variabilnosti
funkcionalno pomembnih genov. V javno dostopnih podatkovnih zbirkah se je do
konca leta 2003 nahajalo 1598 kartiranih in deloma sekvenciranih genov
goveda. Kartiranih je bilo tudi mnogo kvantitativnih lokusiv (QTL) za
ekonomsko pomembne lastnosti, kot so npr. količina in sestava mleka pri
mlečnih pasmah goveda. Dostopnost genomskih zaporedij DNA za številne
kandidatne gene z vplivom na proizvodne lastnosti je omogočila konstrukcijo
genomskih mikromrež goveda. Funkcionalne študije mlečnoproteinskih genov so
pokazale, da genetske variante vplivajo na tehnološke lastnosti mleka.
Genomski pristop ponuja povsem novo pot pri proučevanju zapletenih
interakcij med mlečnoproteinskimi geni drugimi geni, ki so vključeni v
kompleksno regulacijo učinkovite sinteze mleka v mlečni žlezi.
Agris
category codes: Q01
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
POLIMORFIZEM GENOV ZA
β-LAKTOGLOBULIN IN
as1-KAZEIN
PAŠKE OVCE [1]
Ante IVANKOVIĆ
a) in Peter DOVČ b)
a) Univ. v Zagrebu, Agronomski fak., Odd. za živinorejo, Svetošimunska
25, HR-10000 Zagreb, Hrvatska, doc., dr.
IZVLEČEK
Polimorfizmi genov,
ki kodirajo proteine mleka imajo pogosto pomemben vpliv na tehnološke
lastnosti mleka. Čeprav so podatki o vplivu alelnih variant laktoproteinskih
genov na tehnološke lastnosti mleka pogosto kontradiktorni, v selekcijske
programe vse pogosteje vključujejo tudi informacije o genotipu na
laktoproteinskih lokusih, da bi v populacijah povečali frekvenco alel z
ugodnim učinkom na tehnološke lastnosti mleka. Glavni proizvod paške ovce je
mleko, ki ga večinoma predelajo v paški sir. Izboljšanje tehnoloških
lastnosti mleka te pasme bi bistveno pripomoglo k večji ekonomičnosti reje
te pasme. Z namenom, da bi ugotovili frekvenco alelov laktoproteinskih
genov, ki pomembno vplivajo na predelovalne lastnosti ovčjega mleka, smo v
tej raziskavi tipizirali gena za β-laktoglobulin
in as1-kazein
štiridesetih živali. Genotipizacijo smo izvedli s pomnoževanjem delov obeh
genov z verižno reakcijo s polimerazo in estrikcijo amplifikatov z
ustreznimi endonukleazami. Na lokusu za β-laktoglobulina smo našli alela A
in B (0,5375; 0,4625), na lokusu za as1-kazein
pa smo določali aleli A in D (0,0875; 0,1340). Glede na podatke v literaturi
lahko rečemo, da frekvence alel za β-laktoglobulin in
as1‑kazein
v populaciji paške ovce niso najugodnejše in da bi z uporabo molekularnih
metod frekvenco alel z ugodnimi tehnološkimi lastnostmi lahko sorazmerno
hitro povečali. To bi vodilo k izboljšanju ekonomičnosti reje te pasme,
katere edini tržno uveljavljeni produkt je paški sir.
Agris
category codes:
L10
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
RODOVI LIPICANCEV SLOVENSKE REJE GLEDE NA
HAPLOTIP MITOHONDRIJSKE DNK
Tatjana KAVAR
a)+, Franc HABE in Peter DOVČ
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.
+ Sedaj: Kmetijski inštitut Slovenije,
Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, dr., mag.
IZVLEČEK
Z analizo
mitohondrijske DNK 53 lipicancev slovenske reje smo našli 17 različnih
haplotipov mitohondrijske DNK. Deset haplotipov
(Capriola, Allegra, Monteaura, Slavina, Batosta, Gratiosa, Wera, Betalka, Dubovina in Gaetana)
je bilo značilnih za klasične lipicanske rodove, haplotip Thais za nov
slovenski rod Rebecca in haplotipi M, C, Strana, Trompeta, Boka in Y za
lipicanske rodove hrvaškega, romunskega ali madžarskega izvora. Visok delež haplotipov, značilnih za klasične rodove, je bil pričakovan, ker so v Sloveniji po letu
1947 želeli obnoviti lipicansko čredo predvsem s klasičnimi rodovi.
Rezultati kažejo, da so bili trije klasični
rodovi obnovljeni z lipicanci iz napačnih rodov; v teh rodovih imajo lipicanci
slovenske reje namreč različne haplotipe kot lipicanci iz drugih evropskih
držav. Več kot en haplotip smo našli znotraj štirih rodov, kar kaže na dodatne
nepravilnosti v rodovnikih. Predlagamo, da se nepravilnosti odpravijo z uvedbo novih rodov in z manjšimi
prerazporeditvami lipicancev med rodovi. Geografski izvor lipicanskih
haplotipov ostaja večinoma neznan, toda haplotipa
Allegra in Monteaura bi bila lahko španskega izvora, ker so taki haplotipi
najbolj pogosti pri iberijskih (andaluzijskih in lusitano konjih) ter
severno-afriških konjih (berberih). Kladrubski izvor haplotipov Batosta in
Slavina, ki sta značilna za lipicanska rodova kladrubskega izvora Africa in
Almerina, lahko potrdimo z odkritjem obeh haplotipov pri današnjih
kladrubskih konjih; arabski izvor haplotipa Gaetana, ki je značilen za
lipicanski rod arabskega izvora Gidrane, pa z visoko pogostostjo haplotipa
Gaetana v populaciji arabskih konj.
Agris category codes:
L20, L51
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
Razgradnja ksilana z različnimi
ksilanazami vampne bakterije
Pseudobutyrivibrio xylanivoransMz5T
a),
Katarina FIDLER in Romana MARINŠEK-LOGAR
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
Fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, mag.
IZVLEČEK
Uporaba ksilanaz kot
krmnih dodatkov je pri monogastričnih živalih zelo obetavna, saj so njihov
ugoden učinek na zdravstveno stanje in prirast živali potrdile številne
raziskave. Pred kratkim je bila opisana nova vrsta vampne bakterije P.
xylanivorans s tipskim sevom Mz5T, ki je močno
ksilanolitična. Nekaj njenih ksilanolitičnih encimov je že opisanih,
preiskati pa želimo še ostale, da bi ugotovili vzrok visoke ksilanolitične
aktivnosti in možnosti uporabe bakterije kot probiotika pri monogastričnih
živalih (prašiči, perutnina) ali encimov kot krmnih dodatkov. Iz celičnega
izvlečka smo uspeli delno očistiti ksilanazi, veliki 44 kDa in 81 kDa in
delno proučiti njuno encimsko delovanje. Primerjali smo tudi encimsko
delovanje na celično površino vezanih ksilanaz s ksilanazami celičnega
izvlečka. 44 kDa ksilanaza je eksoksilanaza brez β-ksilozidazne aktivnosti,
pri ksilanazi velikosti 81 kDa predvidevamo, da gre za endoksilanazo.
Ksilanolitični encimi celične površine učinkovito razgrajujejo ksilan,
vendar niso sposobni cepiti ksilobioze. Le-to razgradijo ksilanolitični
encimi v notranjosti celice.
Agris
category codes: Q01, Q04
COBISS Code 1.01
Jezik: angleški
PORAZDELIZEV TKIV V KLAVNIH TRUPIH AVTOHTONE HRVAŠKE
PASME TUROPOLJSKI PRAŠIČ
Marija ĐIKIĆ a), Krešimir SALAJPAL, Danijel KAROLYI,
Ivan JURIĆ in
Vlatko RUPIĆ
a)
Univ. of Zagreb, Fac. of Agriculture, Dept. of Animal Science, Svetošimunska
c. 25, HR-10000 Zagreb, Croatia, prof., dr.,
mag.
IZVLEČEK
Sestavo klavnih trupov in porazdelitev tkiv v klavnih trupih
turopoljskega prašiča smo določili z analizo deleža mišičnega, maščobnega in
kostnega tkiva v klavnih trupih in v delih noge, pleča, ledja, vrat in
trebuh. Raziskavo smo opravili v dveh skupinah pitancev pri dveh različnih
starostih in telesnih masah ob klanju (TI n = 10, starost 584 ±
20 dni in 81.9 kg ± 6.1 kg; TII n = 9, starost 679 ± 20 dni in
100.3 kg ± 4.9 kg). Prašiče smo pitali po klasični tehnologiji, ki vključuje
pašo v gozdovih in na travnikih, ki ju označujeta biocenozi Quercus robur
in
Deschampsietum caespitose ob nizki porabi krme (0.5 kg/dan/žival).
Na liniji klanja so bile živali
posamično stehtane in razkosane po metodi popolne disekcije po Wenigerju.
Skupini TI in TII sta se statistično značilno
razlikovali po odstotku mišičnega tkiva (38.2 % in 40.5 %) in kosti v trupih
(10.6% in 9.7%), medtem ko razlike v deležu maščobe niso bile statistično
značilne (34.2 % in 33.8 %). V obeh skupinah smo določili tudi deleže
mišičnega, maščobnega in kostnega tkiva v telesnih delih: noge, pleča,
ledja, vrat in trebuh.