Home 


Acta agriculturae Slovenica, 84(december 2004)2, 97–107.

Agris category codes: L10
COBISS Code           1.0
2
Jezik: slovenski

TRANSKRIPCIJSKO URAVNAVANJE ADIPOGENEZE IN VLOGA KOAKTIVATORJA PGC-1a [1]

a) in Peter DOVČ

a) Krka, d. d., Dunajska 65, SI-1000 Ljubljana, dr.

IZVLEČEK

Adipogeneza je kompleksen proces, na katerega vpliva veliko število genetskih in okoljskih faktorjev. Ker je posledica prekomernega nalaganja maščob debelost, pogosto pa tudi pojav diabetesa tipa 2, postaja proučevanje molekulskih osnov adipogeneze vse bolj pomembno tudi z vidika zdravja človeka. V živalski proizvodnji proces tvorbe maščobnega tkiva pomembno vpliva na kakovost prirasta, preko porabe krme pa na ekonomičnost proizvodnje. Poleg leptina in leptinskega receptorja, ki odločilno uravnavata nalaganje maščob, je bil v zadnjem času odkrit tudi mehanizem uravnavanja tvorbe maščobnega tkiva, ki vključuje adaptivno termogenezo in biosintezo mitohondrijev. Pomembna regulatorja teh procesov sta PPARg in njegov koaktivator PGC-1a. V pričujočem prispevku opisujemo mehanizem uravnavanja adipogeneze in vlogo PPARg in PGC-1a v njem. Prikazana je tudi medvrstna primerjava aminokislinskih zaporedij PGC-1a in možnosti za razvoj farmacevtskih učinkovin, ki bi vplivale na izražanje PGC-1a.

Ključne besede:  prašiči / adipogeneza / molekularna genetika / transkripcijsko uravnavanje / termogeni koaktivator PGC-1a


[1] Prispevek je del doktorskega dela Tamare Miloševič Berlič z naslovom ´Molekulski mehanizmi uravnavanja tvorbe maščobnega tkiva pri prašiču (Sus scrofa)`, mentor prof. dr. Peter Dovč.


Acta agriculturae Slovenica, 84(december 2004)2, 109–119.

Agris category codes: L10, Q01
COBISS Code           1.0
2
Jezik: angleški

PROIZVODNJA MLEKA V POST-GENOMSKI DOBI

Polona FRAJMAN a) in Peter DOVČ

a) Univ. v Ljubljani, Boitehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija.

IZVLEČEK

Sodobna mlekarska industrija se zaradi pomembnosti mleka v človeški prehrani usmerja v proizvodnjo vse večjega števila različnih mlečnih proizvodov, pri čemer v ospredje stopajo tehnološke lastnosti mleka. Uvajanje tehnik rekombinantne DNA v zgodnjih sedemdesetih in razvoj molekularno-genetskih tehnik sta omogočila raziskovanje organizacije mlečnoproteinskih genov ter mehanizmov, ki uravnavajo njihovo izražanje. Določanje nukleoticnega zaporedja celotnih genomov je postalo mogoče z razvojem zmogljivih orodij genomike. Raziskave genomov ekonomsko pomembnih domačih živali so bile usmerjene v proizvodnjo genskih kart z nizko gostoto in s poudarkom na genetskih variabilnosti funkcionalno pomembnih genov. V javno dostopnih podatkovnih zbirkah se je do konca leta 2003 nahajalo 1598 kartiranih in deloma sekvenciranih genov goveda. Kartiranih je bilo tudi mnogo kvantitativnih lokusiv (QTL) za ekonomsko pomembne lastnosti, kot so npr. količina in sestava mleka pri mlečnih pasmah goveda. Dostopnost genomskih zaporedij DNA za številne kandidatne gene z vplivom na proizvodne lastnosti je omogočila konstrukcijo genomskih mikromrež goveda. Funkcionalne študije mlečnoproteinskih genov so pokazale, da genetske variante vplivajo na tehnološke lastnosti mleka. Genomski pristop ponuja povsem novo pot pri proučevanju zapletenih interakcij med mlečnoproteinskimi geni drugimi geni, ki so vključeni v kompleksno regulacijo učinkovite sinteze mleka v mlečni žlezi.

Ključne besede:  mleko / prireja / tehnološke lastnosti / laktoproteini / molekularna genetika / kvantitativni lokusi / QTL / genomika / mikromreže


Acta agriculturae Slovenica, 84(december 2004)2, 121–130.

Agris category codes: Q01
COBISS Code           1.01
Jezik: slovenski

POLIMORFIZEM GENOV ZA β-LAKTOGLOBULIN IN as1-KAZEIN PAŠKE OVCE [1]

Ante IVANKOVIĆ a) in Peter DOVČ b)

a) Univ. v Zagrebu, Agronomski fak., Odd. za živinorejo, Svetošimunska 25, HR-10000 Zagreb, Hrvatska, doc., dr.

IZVLEČEK

Polimorfizmi genov, ki kodirajo proteine mleka imajo pogosto pomemben vpliv na tehnološke lastnosti mleka. Čeprav so podatki o vplivu alelnih variant laktoproteinskih genov na tehnološke lastnosti mleka pogosto kontradiktorni, v selekcijske programe vse pogosteje vključujejo tudi informacije o genotipu na laktoproteinskih lokusih, da bi v populacijah povečali frekvenco alel z ugodnim učinkom na tehnološke lastnosti mleka. Glavni proizvod paške ovce je mleko, ki ga večinoma predelajo v paški sir. Izboljšanje tehnoloških lastnosti mleka te pasme bi bistveno pripomoglo k večji ekonomičnosti reje te pasme. Z namenom, da bi ugotovili frekvenco alelov laktoproteinskih genov, ki pomembno vplivajo na predelovalne lastnosti ovčjega mleka, smo v tej raziskavi tipizirali gena za β-laktoglobulin in as1-kazein štiridesetih živali. Genotipizacijo smo izvedli s pomnoževanjem delov obeh genov z verižno reakcijo s polimerazo in estrikcijo amplifikatov z ustreznimi endonukleazami. Na lokusu za β-laktoglobulina smo našli alela A in B (0,5375; 0,4625), na lokusu za as1-kazein pa smo določali aleli A in D (0,0875; 0,1340). Glede na podatke v literaturi lahko rečemo, da frekvence alel za β-laktoglobulin in as1‑kazein v populaciji paške ovce niso najugodnejše in da bi z uporabo molekularnih metod frekvenco alel z ugodnimi tehnološkimi lastnostmi lahko sorazmerno hitro povečali. To bi vodilo k izboljšanju ekonomičnosti reje te pasme, katere edini tržno uveljavljeni produkt je paški sir.

Ključne besede:  ovce / pasme / paška ovca / mleko / laktoglobulini / kazein / molekularna genetika / polimorfizem genov / Hrvaška


[1] Prispevek je del doktorske disertacije (zagovor 16. marca 2001), mentor izr. prof.dr. Peter Dovč.


Acta agriculturae Slovenica, 84(december 2004)2, 131–139.

Agris category codes: L10
COBISS Code           1.01
Jezik: slovenski

RODOVI LIPICANCEV SLOVENSKE REJE GLEDE NA HAPLOTIP MITOHONDRIJSKE DNK

Tatjana KAVAR a)+, Franc HABE in Peter DOVČ

a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.
Sedaj: Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, dr., mag.

IZVLEČEK

Z analizo mitohondrijske DNK 53 lipicancev slovenske reje smo našli 17 različnih haplotipov mitohondrijske DNK. Deset haplotipov (Capriola, Allegra, Monteaura, Slavina, Batosta, Gratiosa, Wera, Betalka, Dubovina in Gaetana) je bilo značilnih za klasične lipicanske rodove, haplotip Thais za nov slovenski rod Rebecca in haplotipi M, C, Strana, Trompeta, Boka in Y za lipicanske rodove hrvaškega, romunskega ali madžarskega izvora. Visok delež haplotipov, značilnih za klasične rodove, je bil pričakovan, ker so v Sloveniji po letu 1947 želeli obnoviti lipicansko čredo predvsem s klasičnimi rodovi. Rezultati kažejo, da so bili trije klasični rodovi obnovljeni z lipicanci iz napačnih rodov; v teh rodovih imajo lipicanci slovenske reje namreč različne haplotipe kot lipicanci iz drugih evropskih držav. Več kot en haplotip smo našli znotraj štirih rodov, kar kaže na dodatne nepravilnosti v rodovnikih. Predlagamo, da se nepravilnosti odpravijo z uvedbo novih rodov in z manjšimi prerazporeditvami lipicancev med rodovi. Geografski izvor lipicanskih haplotipov ostaja večinoma neznan, toda haplotipa Allegra in Monteaura bi bila lahko španskega izvora, ker so taki haplotipi najbolj pogosti pri iberijskih (andaluzijskih in lusitano konjih) ter severno-afriških konjih (berberih). Kladrubski izvor haplotipov Batosta in Slavina, ki sta značilna za lipicanska rodova kladrubskega izvora Africa in Almerina, lahko potrdimo z odkritjem obeh haplotipov pri današnjih kladrubskih konjih; arabski izvor haplotipa Gaetana, ki je značilen za lipicanski rod arabskega izvora Gidrane, pa z visoko pogostostjo haplotipa Gaetana v populaciji arabskih konj.

Ključne besede:  konji / pasme / lipicanec / molekularna genetika / mitohondrijska DNK / haplotipi / rodovniki / izvor


Acta agriculturae Slovenica, 84(december 2004)2, 141–151.

Agris category codes: L20, L51
COBISS Code           1.01
Jezik: slovenski

Razgradnja ksilana z različnimi ksilanazami vampne bakterije Pseudobutyrivibrio xylanivorans Mz5T

a), Katarina FIDLER in Romana MARINŠEK-LOGAR

a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška Fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, mag.

IZVLEČEK

Uporaba ksilanaz kot krmnih dodatkov je pri monogastričnih živalih zelo obetavna, saj so njihov ugoden učinek na zdravstveno stanje in prirast živali potrdile številne raziskave. Pred kratkim je bila opisana nova vrsta vampne bakterije P. xylanivorans s tipskim sevom Mz5T, ki je močno ksilanolitična. Nekaj njenih ksilanolitičnih encimov je že opisanih, preiskati pa želimo še ostale, da bi ugotovili vzrok visoke ksilanolitične aktivnosti in možnosti uporabe bakterije kot probiotika pri monogastričnih živalih (prašiči, perutnina) ali encimov kot krmnih dodatkov. Iz celičnega izvlečka smo uspeli delno očistiti ksilanazi, veliki 44 kDa in 81 kDa in delno proučiti njuno encimsko delovanje. Primerjali smo tudi encimsko delovanje na celično površino vezanih ksilanaz s ksilanazami celičnega izvlečka. 44 kDa ksilanaza je eksoksilanaza brez β-ksilozidazne aktivnosti, pri ksilanazi velikosti 81 kDa predvidevamo, da gre za endoksilanazo. Ksilanolitični encimi celične površine učinkovito razgrajujejo ksilan, vendar niso sposobni cepiti ksilobioze. Le-to razgradijo ksilanolitični encimi v notranjosti celice.

Ključne besede: mikrobiologija / anaerobne bakterije / Pseudobutyrivibrio xylanivorans / ksilanaze / ksilan / vamp


Acta agriculturae Slovenica, 84(december 2004)2, 153–159.

Agris category codes: Q01, Q04
COBISS Code           1.01
Jezik: angleški

PORAZDELIZEV TKIV V KLAVNIH TRUPIH AVTOHTONE HRVAŠKE PASME TUROPOLJSKI PRAŠIČ

Marija ĐIKIĆ a), Krešimir SALAJPAL, Danijel KAROLYI, Ivan JURIĆ in
Vlatko RUPIĆ

a) Univ. of Zagreb, Fac. of Agriculture, Dept. of Animal Science, Svetošimunska c. 25, HR-10000 Zagreb, Croatia, prof., dr., mag.

IZVLEČEK

Sestavo klavnih trupov in porazdelitev tkiv v klavnih trupih turopoljskega prašiča smo določili z analizo deleža mišičnega, maščobnega in kostnega tkiva v klavnih trupih in v delih noge, pleča, ledja, vrat in trebuh. Raziskavo smo opravili v dveh skupinah pitancev pri dveh različnih starostih in telesnih masah ob klanju (TI n = 10, starost 584 ± 20 dni in 81.9 kg ± 6.1 kg; TII n = 9, starost 679 ± 20 dni in 100.3 kg ± 4.9 kg). Prašiče smo pitali po klasični tehnologiji, ki vključuje pašo v gozdovih in na travnikih, ki ju označujeta biocenozi Quercus robur in Deschampsietum caespitose ob nizki porabi krme (0.5 kg/dan/žival). Na liniji klanja so bile živali posamično stehtane in razkosane po metodi popolne disekcije po Wenigerju. Skupini TI in TII sta se statistično značilno razlikovali po odstotku mišičnega tkiva (38.2 % in 40.5 %) in kosti v trupih (10.6% in 9.7%), medtem ko razlike v deležu maščobe niso bile statistično značilne (34.2 % in 33.8 %). V obeh skupinah smo določili tudi deleže mišičnega, maščobnega in kostnega tkiva v telesnih delih: noge, pleča, ledja, vrat in trebuh.

Ključne besede:  prašiči / avtohtone pasme / turopoljski prašič / klavne polovice / mišice / maščoba / kosti / Hrvaška


 

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta