Home 


Acta agriculturae Slovenica, 86(december 2005)1, 3–15.

Agris category codes: C30, Q01
COBISS Code           1.01
Jezik: slovenski

NAČRTOVANJE IN IZGRADNJA RELACIJSKE PODATKOVNE BAZE ZA FUNKCIONALNA ŽIVILA[1]

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a), Tomaž BARTOL in Bojana BOH

a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška Fak., Centralna biotehniška knjižnica, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, mag.

IZVLEČEK

Predstavljena je zasnova in izgradnja relacijske podatkovne baze za funkcionalna živila. To so živila, ki so del vsakodnevne prehrane in pozitivno vplivajo na zdravje ter zmanjšujejo tveganje za nastanek nekaterih bolezni. Relacijska podatkovna baza, zasnovana po Fienkelsteinovi metodi, vsebuje entitete, atribute in primarne ključe. Glavne entitete so: biološko aktivne snovi, klasifikacija, lastnosti, živila, fiziološki učinki, bolezni, postopki, zakonodaja, bibliografija in funkcionalna klasifikacija. Normalizirana baza, zgrajena v programu MS Access 2000, temelji na podatkovnem slovarju entitet, atributih, relacijah in entitetnem diagramu. Vsebuje podatke za 35 biološko aktivnih snovi, pridobljene iz 140 primarnih virov (članki, knjige ipd.). Klasifikacijsko drevo temelji na podlagi deskriptorjev iz tezavra FSTA, pridobljenih s pomočjo bibliometrične analize. Predstavljena je s šestimi med seboj povezanimi obrazci: Klasifikacija, Biološko aktivne snovi, Živilo, Bolezni, Zakonodaja, Bibliografija in Iskanje ter podaja odgovore na vprašanja: (1) kaj so funkcionalna živila, (2) katere aktivne snovi vsebujejo, (3) kako delimo biološko aktivne snovi (klasifikacija), (4) katere biološko aktivne snovi znižujejo tveganje za nastanek določenih bolezni, (5) kakšne so fizikalno kemijske lastnosti aktivnih snovi in (6) kakšna je zakonodaja na tem področju. Uporabniška aplikacija je dostopna kot CD-ROM in je namenjena širšemu krogu uporabnikov.

Ključne besede: funkcionalna živila / relacijske podatkovne baze / bibliografske podatkovne zbirke / načrtovanje / zbiranje podatkov / obdelava podatkov / klasifikacija / znanstvena informatika / bibliometrija / scientometrija / prehrana ljudi / zdrava hrana / preprečevanje bolezni / biološko aktivne snovi


[1] V prispevku je povzet del rezultatov iz magistrskega dela z naslovom ‘Bibliometrična analiza kot podpora za gradnjo relacijske podatkovne baze na področju funkcionalnih živil’, ki jo je avtorica izdelala na Naravoslovnotehniški fakulteti pod mentorskim vodstvom prof. dr. B. Boh in somentorskim vodstvom doc.dr. T. Bartola.


Acta agriculturae Slovenica, 86(december 2005)1, 17–25.

Agris category codes: Q54
COBISS Code           1.01
Jezik: angleški

NAPOVEDOVANJE KEMIČNE SESTAVE IN ENERGIJSKE VREDNOSTI MRVE Z BLIŽNJO INFRARDEČO REFLEKSIJSKO SPEKTROSKOPIJO (NIRS)

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a), Jože VERBIČ in Drago BABNIK

a) Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija.

IZVLEČEK

Stooseminpetdesetim vzorcem mrve z znano kemično sestavo in in vitro določeno vsebnostjo neto energije za laktacijo (NEL) smo na vsakih 8 nm izmerili spektre reflektirane bližnje infrardeče svetlobe v valovnem območju med 1100 in 2500 nm. S pomočjo analize glavnih component smo razvili umeritvene enačbe za napovedovanje vsebnosti suhe snovi (SS), surovih beljakovin (SB), surove vlaknine (SVl), surovih maščob, pepela in NEL. Metoda NIRS je bila zelo dobra pri napovedovanju SB (R2 = 0,98), SVl (R2 = 0,95) in pepela (R2 = 0,94). Za surove maščobe in SS je bila značilna zmerna točnost (0,75 in 0,87). Z izjemo pepela so bila odstopanja od referenčnih metod primerljiva z odstopanji, ki jih lahko pričakujemo pri izvajanju istih referenčnih metod v različnih laboratorijih. Metoda NIRS je bila zelo dobra tudi pri napovedovanju in vitro ocenjene vsebnosti NEL (R2 = 0,89). Več kot 95 % vzorcev je ležalo znotraj sprejemljivih meja ± 0,3 MJ NEL kg–1 sušine (SS). Kljub neoptimalni porazdelitvi vzorcev, t.j. majhnemu številu vzorcev v razredih pod 4,4 in nad 5,6 MJ NEL kg–1 SS, odstopanja z NIRS ocenjenih vrednosti od referenčih vrednosti niso bila povezana z vsebnostjo NEL. Sklenili smo, da je NIRS hitra in zanesljiva metoda za ocenjevanje kemične sestave in energijske vrednosti mrve.

Ključne besede: krma / mrva/ neto energija za laktacijo/ kemična sestava/ NIRS
Acta agriculturae Slovenica, 86(december 2005)1, 27–38.

Agris category codes: P30
COBISS Code           1.01
Jezik: angleški

VREDNOTENJE STRUPENOSTI IN GENOTOKSIČNOSTI VZORCEV ZEMLJE Z BIOTESTI

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a), Miha AVBERŠEK, Gregor GORJANC in Romana MARINŠEK LOGAR

a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija.

IZVLEČEK

Na industrijskem področju Slovenije, v Šaleški dolini, smo vzorčili zemljo in pripravili vodne izlužke zemlje iz štirih vzorčnih mest. Toksični in genotoksični potencial vodnih izlužkov smo ovrednotili z uporabo in vitro biotestov za toksičnost in genotoksičnost. Izvedli smo test toksičnosti s sladkovodno praživaljo, migetalkarjem, Tetrahymena thermophila, s t.i. PROTOXKIT FTM testom in test genotoksičnosti: kometni test s praživaljo Tetrahymena thermophila, in Caco-2 ter HepG2 celičnima linijama. Rezultate biotestov smo dopolnili s fizikalno-kemijskimi analizami. Za relevantnejše ekotoksikološko vrednotenje vzorcev zemlje je pomembno združiti fizikalno-kemijske analize in teste toksičnosti in genotoksičnosti.

Ključne besede: mikrobiologija / toksičnost / genotoksičnost / vzorci zemlje / in vitro biotesti / Slovenija
Acta agriculturae Slovenica, 86(december 2005)1, 39–47.

Agris category codes: E10
COBISS Code           1.01
Jezik: angleški

DOHODKOVNI POLOŽAJ KMEČKIH GOSPODARSTEV V SLOVENIJI PO PRISTOPU K EVROPSKI UNIJI: UČINKI RAZLIČNIH SHEM NEPOSREDNIH PLAČIL

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a), Stane KAVČIČ in Emil ERJAVEC

a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija.

IZVLEČEK

V prispevku je prikazana primerjava dohodkovnih učinkov različnih shem neposrednih plačil za vzorec 120 kmečkih gospodarstev v Sloveniji po pristopu k Evropski uniji. Rezultati so bili pridobljeni z uporabo statičnega determinističnega modela za oceno skupnega dohodka kmečkih gospodinjstev TIM. Na podlagi modelnih rezultatov ocenjujemo, da se bo dohodkovni položaj analiziranih kmečkih gospodarstev v primerjavi z izhodiščnim predpristopnim položajem najverjetneje izboljšal v primeru vseh analiziranih popristopnih scenarijev. Največje koristi so ocenjene v primeru implementacije standardne sheme neposrednih plačil. Druga dohodkovno najugodnejša pa je v celoti proizvodno nevezana čista regionalna shema. Na podlagi modelnih rezultatov je mogoče sklepati, da bo imela reforma neposrednih plačil iz leta 2003 ugodnejše učinke za proizvodno ekstenzivnejša kmečka gospodarstva.

Ključne besede: kmečka gospodarstva / širitev EU / CAP / skupna kmetijska politika / reforme / skupni dohodek / dohodkovni učinki / Slovenija
Acta agriculturae Slovenica, 86(december 2005)1, 49–61.

Agris category codes: E10, E51
COBISS Code           1.01
Jezik: angleški

OVREDNOTENJE JAVNIH TRANSFEROV NA GOSPODARSKO RAST V PERIFERNI SLOVENIJI Z MODELOM INPUT-OUTPUT

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a), Luka JUVANČIČ, Urban SILA in Emil ERJAVEC

a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr., mag.

IZVLEČEK

Slovenija se sooča z razlikami v gospodarski razvitosti med regijami, kljub deklarativno izraženem pomenu, ki ga uravnoteženemu regionalnemu razvoju posveča politika. Po pristopu k EU naj bi k zmanjševanju regionalnih razvojnih razlik pripomogli finančni mehanizmi Skupnosti, ki vplivajo na dinamiko gospodarske rasti regij. Te finančne mehanizme sestavljajo nekateri segmenti Skupne kmetijske politike, Strukturni in Kohezijski sklad ter iniciative Skupnosti. V članku so ovrednoteni gospodarski učinki teh finančnih instrumentov v »sintetični« regiji Periferna Slovenija z izgrajenim regionalnim modelom Input-Output za sedanje finančno obdobje (2004–06) in naslednjo finančno perspektivo (2007–13). Rezultati kažejo, da analizirani transferji lahko opazno spodbudijo ekonomsko rast Periferne Slovenije, še posebej v naslednji finančni perspektivi, primerjave z učinki na nacionalni ravni pa napovedujejo zaostajanje regije. To potrjuje pričakovanja o nadaljnjem povečevanju regionalnih razlik v Sloveniji.

Ključne besede: gospodarstvo / Slovenija / regionalni razvoj / vstop v EU / regionalni input-output model


 

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta