Agris category codes: L01, L50
COBISS Code           1.01
Jezik: slovenski

ZAUŽIVANJE KRMNE MEŠANICE V MOLZIŠČU IN SRČNI UTRIP KRAV [1]

Marjan JANŽEKOVIČ ^a), Andrej OREŠNIK, Vojteh CESTNIK in Ivan ŠTUHEC

^a) Univ. v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Vrbanska c. 30, SI-2000 Maribor, Slovenija, doc., dr.

IZVLEČEK

Analizirali smo krmljenje 27 krav molznic s suho mleto krmno mešanico v molzišču in poskušali ugotoviti ali prekratek čas za zaužitje povzroči stres, ki se odraža tudi s povečanim srčnim utripom (SU). Poprečna količina zaužite krmne mešanice pri eni molži je znašala 2,14 kg, krave pa so dobivale od 1 do 5 kg. Hitrost zaužitja suhe krmne mešanice je bila 249,7 g min^–1. Pri večerni molži so imele krave večji SU (83,4 min^–1) kot pri jutranji (81,2 min^–1). Drugi mesec po telitvi je bil SU (85,10 min^–1) večji kot prvi (81,04 min^–1) in tretji mesec po telitvi (80,79 min^–1). Ugotovljeno je bilo, da do količine 3 kg krmne mešanice na molžo ni prihajalo do povečanega SU. Z naraščajočo količino krmne mešanice nad 3 kg je naraščal tudi SU. Pri kravah, ki so dobile največ krmne mešanice, se je SU najbolj pospešil proti koncu molže. Velika količina suhe krmne mešanice, ki je visoko proizvodne krave molznice v molzišču ne morejo požreti v kratkem času molže povzroči pri njih stres.

TELESNE MERE CIKASTEGA GOVEDA V PRIMERJAVI S PINCGAVSKIM GOVEDOM

Miran KASTELIC ^a), Metka ŽAN LOTRIČ in Drago KOMPAN

^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr.

IZVLEČEK

Študija proučuje telesne mere in njihova razmerja pri ogroženi slovenski avtohtoni pasmi cikasto govedo. Izmerjenih je bilo več kot tri četrtine celotne populacije krav, rezultate meritev pa smo primerjali z rezultati raziskave telesnih mer, ki je bila opravljeni pri cikastemu govedu pred šestinštiridesetimi leti. Zaradi velike neizenačenosti lastnosti zunanjosti, so bile živali razdeljene v tri skupine: cikasti tip, delni-cikasti tip in pinzgavski tip. Živali delnega cikastega tipa so bile večje od živali cikastega tipa, živali pinzgavskega tipa pa večje od živali delnega cikastega tipa. Razmerja med posameznimi linearnimi meritvami so bila pri vseh treh skupinah enaka. Prav tako so bila razmerja enaka v primerjavi s »starim« tipom cikastega goveda. Za iskanje živali v pinzgavskem tipu smo uporabili objektivno metodo – klastersko analizo z delitvijo v tri in v štiri skupine. V skupini z največjimi živalmi smo opazili nekatere tendence sprememb razmerij telesnih mer, ki so značilne za pinzgavsko pasmo govedi. Celostno pa so bila razmerja v tej skupini bolj podobna razmerjem, ki smo jih ugotovili pri cikastemu tipu kot razmerjem, ki smo jih ugotovili pri današnjemu oz. pinzgavskemu govedu izpred šestinštirideset let.

Ključne besede: govedo / pasme / cikasta pasma / pinzgavska pasma / telesne mere / Slovenija

Agris category codes: L01
COBISS Code           1.04
Jezik: slovenski

Varovanje kranjske čebele – ohraniti pasmo ali raso medonosne čebele?

Janko BOŽIČ ^a)

^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, doc., dr.

IZVLEČEK

V Sloveniji na podlagi zakona o živinoreji in podzakonskih predpisov varujemo avtohtono pasmo kranjske čebele. V svetu večinoma uporabljajo izraz rasa in ne pasma pri opisovanju različkov medonosne čebele. Temelj takega poimenovanja je v načinu nastanka čebeljih ras z naravno selekcijo brez večjega vpliva človeka. Dojemanje kranjske čebele kot rase narekuje predvsem naravovarstven pristop pri varovanju avtohtone populacije čebel. Slovenija je tipična lokaliteta rase Apis mellifera carnica Pollmann 1879, poleg tega pa ima tudi naravne možnosti za ohranjanje diverzitete kranjske čebele. Osnovne zakonitosti dedovanja in naravnega parjenja čebeljih matic narekujejo vzpostavitev varovanja kranjske čebele na celotne ozemlju Slovenije z možnostjo posebnih strogo varovanih območij v alpskih dolinah in delno sproščenim prometom s kranjsko čebelo na pasiščih namenjeno prevozniškem čebelarjenju. V teh okvirih je potrebno tudi iskati možnosti vzreje komercialnih linij matic namenjenim predvsem trgom izven Slovenije.

Ključne besede: medonosne čebele / rase / kranjska čebela / ohranjanje / Slovenija

Agris category codes: L10
COBISS Code           1.03
Jezik: angleški

GENETSKA RAZNOLIKOST MITOHONDRIJSKE D-LOOP REGIJE, KI VSEBUJE VEZAVNO MESTO ZA MITOHONDRIJSKI TRANSKRIPCIJSKI FAKTOR A (TFAM), NI POVEZANA Z MARMORIRANOSTJO PRI F₂ WAGYU X LIMOUSIN KRIŽANCIH

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr.

IZVLEČEK

Mitohondrijski transkripcijski factor A (TFAM) je v jedru kodiran protein, udeležen v iniciaciji transkripcije in replikacije mitohondrijske DNA (mtDNA). Predhodne raziskave so pokazale, da se TFAM veže po vsej dolžini mtDNA, z večjo afiniteto pa na zaporedja v področju mitohondrijskih promotorjev, ki se nahajata na 3’ območju D-loop regije. Namen naše študije je bil identificirati genetske polimorfizme v območju vezave TFAM v D-loop regiji mtDNA in raziskati njihovo povezavo z marmoriranostjo mišic pri F₂ Wagyu x Limousin križancih. V območju vezave TFAM smo v D-loop regiji mtDNA identificirali šest polimorfnih mest (G8A, T106C, A169G, A173G, C190T, insercija/delecija enega ali dveh C na poziciji 221), razporeditev alelov pa se ni statistično značilno razlikovala med skupinama živali z visokimi in nizkimi vrednostmi marmoriranosti.

Ključne besede: govedo / pasme / limuzin / wagyu / križanci / molekularna genetika / mitohondrijski transkripcijski faktor / mtDNK / mišice / marmoriranost

VPLIV INTENZIVNOSTI GOVEDOREJE NA VSEBNOST IN DINAMIKO HUMUSA IN HRANIL

Andrej TOPLAK ^a), Jože OSTERC in Mirko LESKOŠEK

^a) Bayerische Landesanstalt für Landwirtschaft (LfL), Institut für Tierhaltung und Tierschutz, Prof. – Durrwaechter – Platz 2, D-85586 Poing – Grub, Deutschland in Univ. v Ljubljani, Biotehniška Fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija.

IZVLEČEK

Različna intenzivnost govedoreje na kmetijah lahko vpliva na dinamiko in oskrbljenost tal s humusom in hranili. Za pregled splošne oskrbljenosti njivskih tal s humusom, fosforjem in kalijem smo obdelali rezultate 175 analiz vzorcev, ki so bili odvzeti v različnih območjih Slovenije. Za primerjavo in ugotavljanje vpliva intenzivnega kmetovanja na vsebnost in dinamiko humusa in hranil smo pregledali oskrbljenost tal s humusom, fosforjem in kalijem na sedmih parcelah treh posebej izbranih intenzivnih govedorejskih kmetij. Kemične analize tal, katerih rezultate smo obdelali za oceno splošne oskrbljenosti slovenskih njivskih tal s humusom, fosforjem in kalijem, so bile narejene v obdobju od leta 1989 do 2002. Vzorci tal na izbranih kmetijah so bili odvzeti in analizirani v obdobju od leta 1977 do leta 2002. Gnojilni načrti, s pomočjo katerih smo izračunali bilanco humusa, so bili narejeni za obdobje štirih ali petih let. Ugotovili smo, da so tla v Sloveniji dobro oskrbljena s humusom, fosforjem in kalijem. Poprečna vsebnost humusa v analiziranih vzorcih njivskih tal je 3,75 %, fosforja 26,38 mg P₂O₅/100 g tal in kalija 32,32 mg K₂O/100 g tal. Bilanca humusa je v večini primerov (72,8 %) pozitivna. Na preučenih parcelah se je vsebnost humusa, z izjemo parcele Cb, zmanjšala. V zadnjem obdobju, to je obdobje 1998–2002, oz. 1994–1998, parcela Ba, je bila bilanca humusa na vseh sedmih parcelah pozitivna, zato se vsebnost humusa verjetno ponovno povečuje. Tla na izbranih parcelah so dobro oskrbljena s fosforjem in slabše s kalijem. Oskrbljenost s fosforjem se povečuje, oskrbljenost s kalijem pa večinoma zmanjšuje.

Elli PÄRNA ^a), Heli KIIMAN, Haldja VIINALASS in Mirjam VALLAS

^a) Estonian Univ. of Life Sciences, Institute of Veterinary Medicine and Animal Sciences, Kreutzwaldi 46, 51006 Tartu, Estonia, dr.

IZVLEČEK

Različni načini proizvodnje mleka so kompleksni in jih ni mogoče opisati z eno samo dobičkovno funkcijo. V bioekonomskem modelu opišemo relevantne biološke in ekonomske vidike s sistemom enačb. Ta model opisuje življenjski cikel krav, vključno z vlaganji in pridelki, kot funkcijo bioloških lastnosti in ekonomskih parametrov. Za izračun ekonomske vrednosti črede estonskega holštajnskega mlečnga goveda smo uporabili bio-ekonomski model zaprte črede, ki je upošteval tudi integrirani način proizvodnje. Celotni dobiček za čredo smo izračunali kot razliko med prihodki in stroški, ki so nastali v celotnem življenjskem obdobju živali, ki so bile rojene v populaciji v obdobju enega leta po korekciji na rojstno leto. Glavni elementi programa so moduli, ki opisujejo starostno strukturo črede, različne lastnosti živali, raven proizvodnje v posameznih laktacijah in dnevne stroške. Razlike v dobičku smo pojmovali kot razlike v genetski vrednosti živali. Ekonomski parametri odražajo tržne razmere in sistem upravljanja, v katerem se izraža genetski napredek. Ekonomske teže, ki smo jih uporabili v modelu temeljijo na proizvodnji mleka, masti in beljakovin, dolžini proizvodnega obdobja, dobi med telitvama in starosti ob pripustu. Analiza prireje mleka z bio-ekonomskim modelom omogoča rejcem oceno stroškov, prihodka in dobička od prireje mleka v različnih proizvodnih sistemih.

Ključne besede: govedoreja / govedo / krave / molznice / pasme / holštajn / mleko / prireja / rejski programi / ekonomika / bio-ekonomski model / dobiček / Estonija