Agris category codes:
L53
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
Absolutna in
relativna plodnost, masa iker ter vpliv mase iker na maso larv in zaroda pri
kalifornijski postrvi (Onchorynchusmykiss) v prvi in drugi drsti
a)
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
izr.prof., dr., mag.
IZVLEČEK
Od kalifornijskih
postrvi iste plemenske jate smo pridobili ikre v prvi in drugi drsti. Za
vsako samico smo pri vsaki od drsti določili maso telesa (MPlm)
ter absolutno plodnost (PAbs). Na podlagi teh podatkov smo
izračunali relativno plodnost (PRel). Od vsake plemenke smo
individualno stehtali 50 iker v fazi iker z očmi, ter tri vzorce po 50
potomcev v različnih fazah rasti. Potomce smo tehtali 11 dni po izvalitvi
(T1), nato pa še 6 tednov (T2) ter 10 tednov po izvalitvi (T3). Na ta način
smo dobili podatke o povprečni masi iker (MIker) ter podatke o
masah potomcev pri tehtanju T1, T2 in T3 (MRib1, MRib2
in MRib3). Na podlagi teh podatkov smo s statističnim modelom
parcialne regresije, ki je kot neodvisni spremenljivki vključeval relativno
plodnost in povprečno maso iker, ocenili vpliv MIker na MRib1,
MRib2 in MRib3. Rezultati kažejo, da se iz težjih iker
izvalijo težje larve. Vpliv MIker je relativno kratek, saj
parcialni regresijski koeficient MIker na MRib3 ni
statistično značilen ne pri ikrah iz prve ne pri ikrah iz druge drsti.
Rezultati kažejo, da je za produkcijo smiselno uporabljati tudi ikre iz prvi
drsti, čeprav so majhne. Deset tednov po izvalitvi se povprečna masa rib,
izvaljenih iz majhnih iker, pridobljenih pri prvi drsti, ne razlikuje
bistveno od povprečne mase rib, izvaljenih iz večjih iker, pridobljenih v
drugi drsti.
Agris category
codes: L10
COBISS Code 1.01 Jezik: angleški
POVEZAVA GENA PPARGC-1 Z DEBELINO
HRBTNE SLANINE [1]
a), , in
a)Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3,
SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Gen za PPARGC-1
je kandidatni gen z velikim učinkom na zamaščenost in kvaliteto mesa. V
prispevku smo preučevali frekvence točkovnih mutacij A → T na mestu 1378 v
8. eksonu gena za PPARGC-1 pri merjascih štirih različnih linij dveh
pasem. Frekvence genotipov in alel smo primerjali med merjasci s tanjšo
(skupina A) ter merjasci z debelejšo hrbtno slanino (DHS), (skupina B).
Razlike v frekvencah genotipov so bile značilne med skupinama merjascev pri
maternalni liniji pasme slovenska landrace (SL11) ter pri terminalni liniji
pasme large white (LW66). Alela A je bila pogostejša pri živalih z debelejšo
DHS pri SL11 (71,05 %), LW66 (58 %) ter pri terminalni liniji pasme
slovenska landrace (67,65 %). Razlike v frekvencah alel so bile značilne v
populaciji SL11. Genotip je značilno vplival na DHS v populacijah LW11 in
LW66, kjer so imeli debelejšo slanino homozigoti TT in tanjšo heterozigoti.
V populacijah SL11 in SL55 so imeli najdebelejšo slanino genotipi AA in
najtanjšo slanino homozigoti TT. Nasprotujoči rezultati so lahko posledica
genetskega ozadja alel, epistaze in intenzivnosti selekcije.
[1]
Prispevek je del diplomskega dela Tine Flisar z naslovom ´Vpliv
polimorfizma T1378A v genu za PPARGC-1 na pitovne lastnosti pri
prašičih´, mentor prof. dr. Peter Dovč.
Agris
category codes:
L01, Q04
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
VPLIV SESTAVE KRME IN SPOLA PRAŠIČEV NA KAKOVOST SUŠENIH VRATIN [1]
a),
Tomaž POLAK, Lea GAŠPERLIN, Sergeja VIDAKOVIČ in
Božidar ŽLENDER
a)
Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija.
IZVLEČEK
Namen članka je
predstaviti vpliv spremenjene sestave krme in spola prašičev na senzorične
in instrumentalne lastnosti sušenih vratin. V raziskavo je bilo vključenih
12 kastratov in 12 svinjk. Razdelili smo jih v štiri skupine glede na
različne dodatke h krmi (laneno seme, ogrščično seme, ogrščično seme+vit. E
in kontrolna mešanica). V vseh 24 vzorcih sušenih vratin smo določili skupno
količino maščob, jih senzorično ocenili ter instrumentalno določili barvo
(CIE -L, -a, -b) in teksturo (strižna
trdnost – Kramerjeva celica). Rezultati so pokazali, da različni
dodatki h krmi ne vplivajo na skupno vsebnost maščob, medtem ko ima spol
statistično značilen vpliv. Priokusi se pojavijo pri skupinah, krmljenih z
dodatkom lanu in ogrščice. Dodatek vitamina E poslabša senzorične lastnosti
(vonj, aroma, tekstura) in da mesu najsvetlejšo barvo. Tekstura je
najčvrstejša pri krmljenju z dodatkom ogrščice. Sušena vratina kastratov je
temnejše barve in čvrstejše teksture kot vratina svinjk.
Ključne besede:
prašiči / prehrana živali / krma / krmi dodatki / spol / meso / sušena
vratina / kakovost / senzorične lastnosti / instrumentalne lastnosti
[1]
Prispevek je del diplomskega dela Marjete Furman z naslovom ´Vpliv
sestave krme prašičev na kakovost sušenih vratin´, mentor prof. dr.
Božidar Žlender.
Agris
category codes: L50
COBISS Code 1.01 Jezik: angleški
MHS – STATUS IN KONCENTRACIJA KORTIZOLA V SLINI PRI
INDIVIDUALNO UHLEVLJENIH PRAŠIČIH
[1]
a), in Ivan ŠTUHEC
a)
Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
dr, mag.
IZVLEČEK
Kortizol v slini je
bil ovrednoten kot pokazatelj stresa pri prašičih dveh MH – genotipov (NN in
Nn) v dveh individualnih uhlevitvah (metabolne kletke in prostorni boksi z
nastilom). V vsaki od treh ponovitev je bilo 8 kastratov pasme nemška
landrace. Štiri živali (2 NN, 2 Nn) so bile uhlevljene v bokse, štiri (2 NN,
2 Nn) pa v metabolne kletke. Skupno je bilo v raziskavo vključenih 24
živali. Vzorci sline so bili odvzeti istočasno od vseh živali, vsakih 15
minut med 8. in 11. uro, in sicer 8., 22. in 36. dan poskusa. Živali v bolj
stresnem okolju (metabolne kletke) so imele višjo koncentracijo kortizola v
slini kot živali v boksih, kar nakazuje, da je kortizol v slini primeren
pokazatelj stresa pri prašičih. Višje koncentracije kortizola pri živalih NN
– genotipa v primerjavi z genotipom Nn kažejo na močnejši odziv na stresne
razmere pri genotipu NN.
[1]
V prispevku je predstavljen del rezultatov doktorske disertacije
Nataše Siard ´Ocenjevanje stopnje stresa pri prašičih z določanjem
koncentracije kortizola v krvni plazmi, urinu in slini´, mentor
prof. dr. Ivan Štuhec.
Agris category codes: Q03
COBISS Code 1.01 Jezik: angleški
PRISOTNOST NEKATERIH
PATOGENIH MIKROORGANIZMOV, KVASOVK IN PLESNI V VZORCIH SIRA, PROIZVEDENIH V
MALIH MLEKARSKO-PREDELOVALNIH OBRATIH
a) in Slavica GOLC
TEGER
a) Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
doc.dr., mag.
IZVLEČEK
Proučevali smo
prisotnost patogenih in nekaterih indikatorskih mikroorganizmov v 40 vzorcih
sira, od tega v 14 vzorcih skute, 13 vzorcih soljenega ali nesoljenega
svežega (mehkega) sira in 13 vzorcih poltrdega tipa sira, proizvedenih v
petih malih mlekarsko-predelovalnih obratih. Povprečno število koagulaza-pozitivnih
stafilokokov v vseh vzorcih je znašalo 2,5 × 104 KE[1]
g–1, medtem ko je bilo število bakterij vrste
E. coli 1,4 × 106 KE g–1.
Izmed 40 vzorcev je v 20.0 % število koagulaza- pozitivnih stafilokokov
presegalo slovenske veljavne normative, posebno v vzorcih mehkega sira (12,5
%) in skute (7,5 %). Okrog 17,5 % vzorcev je bilo okuženo z bakterijami
E. coli v višjih koncentracijah, kot to dovoljujejo slovenski veljavni
predpisi. Število bakterij E. coli je bilo previsoko v vzorcih
mehkega sira (12,5 %) in skute (5,0 %). En vzorec poltrdega sira je vseboval
sulfid-reducirajoče klostridije. Vrste rodu Proteus smo ugotovili v 3
(7,5 %) in L. grayi v 1 (2,5 %) vzorcev. Salmonella in L.
monocytogenes nista bili ugotovljeni v nobenem izmed preiskanih vzorcev.
Izmed 40 preiskanih vzorcev jih 9 (22,5 %) ni ustrezalo veljavnim slovenskim
normativom glede njihove mikrobiološke kakovosti. Tako kvasovke kot plesni
so bile izolirane iz 60 % preiskanih vzorcev. Povprečno število kvasovk je
bilo 5,8 × 104 KE g–1 in plesni 2,0
× 104 KE g–1 vzorca. Najpogosteje so
bile izolirane plesni iz rodov Geotrichum (91,9 %), Moniliella
(5,4 %) in Aspergillus (2,7 %). Sev iz rodu Aspergillus ni
pripadal vrstama A. flavus /parasiticus in tudi ni tvoril
aflatoksinov.
