Agris category codes: /
COBISS Code 1.02 Jezik: angleški
PRVO DESETLETJE
RESTRIKCIJSKEGA POLIMORFIZMA DOLŽINE KONČNIH FRAGMENTOV (T-RFLP) V MIKROBNI
EKOLOGIJI
a)
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Oddelek za živilstvo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana,
Slovenija,
dr., mag.
IZVLEČEK
Proučevanje
restrikcijskega polimorfizma dolžine končnih fragmentov (T-RFLP) tarčnih
genov se na področju mikrobne ekologije pričelo šele pred desetletjem.
Metoda je hitro postala zelo priljubljena zaradi svoje filogenetske
ločljivosti in enostavne analize velikega števila vzorcev. Razvoj priprave
vzorcev, zajemanja podatkov, obdelave in standardizacije metod analize so v
veliki meri obkrožale silovite razprave. Raziskovalci so tako na vsaki
stopnji kritično preizkusili veliko število različnih pristopov. Danes
kombinacija tehnik, kot so prag variabilnih deležev, koeficient Bray-Curtis
v ne-merskem večdimenzionalnem umerjanju predstavlja ravnotežje med
odstranjevanjem šuma in zadrževanjem informacij. Tako je nastalo zelo
uporabno orodje z relativno enostavno interpretacijo za proučevanje
tipizacijskih profilov T-RFLP mikrobnih združb. Njegova trenutna stopnja
dovršenosti in predvidene razvojne izpopolnitve v prihodnosti kažejo na
velik potencial tega orodja na področju mikrobne ekologije. Hkrati pa bo
potrebno uveljaviti tudi bolj standardizirane in bolje kontrolirane izvedbe
posameznih stopenj tipizacije mikrobnih združb s T-RFLP.
Agris category
codes: L51
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
SPOSOBNOST
BIOHIDROGENACIJe LINOLNE KISLINE pri vampni bakteriji PseudobutyrivibrioxylanivoransMz5T
a) in Estelle DEVILLARD
a)Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3,
SI-1230 Domžale, Slovenija, asist., dr.
IZVLEČEK
Konjugirane linolne
kisline (CLA) so skupina pozicijskih in geometrijskih izomer
oktadekadienojske kisline (18:2) in imajo vrsto ugodnih učinkov pri ljudeh
in živalih. Glavni tvorci CLA so vampne bakterije, predvsem iz rodu
Butyrivibrio. Vse več je raziskav, s katerimi se preiskušajo načini za
povečanje vsebnosti CLA v prehranskih proizvodih živalskega izvora, kar bi
lahko dosegli z uporabo primernih probiotičnih sevov bakterij. Eden izmed
njih je tudi Pseudobutyrivibrio xylanivorans Mz5T. Ta sev
je sposoben rasti v gojišču, kjer je prisotna linolna kislina (LA, to je
prekurzor CLA) vsaj do koncentracije 200 μg ml–1. Pri takih
pogojih se rast sicer upočasni, a bakterije še vedno ohranijo svojo
aktivnost. Po 24 urah gojenja v gojišču z LA proučevani sev izvede
biohidrogenacijo LA do trans-vakcenske kisline, ki jo tkivni encim Δ9-desaturaza,
prisoten v tkivu živali, lahko pretvori nazaj do CLA. Z uporabo seva Mz5T
kot probiotika v prehrani živali bi tako lahko povečali kakovost končnih
živil živalskega izvora.
Agris
category codes:
L10
COBISS Code 1.01 Jezik: angleški
KAPPA CASEIN GEN (CSN3) IN HORSE: GENETIC VARIABILITY IN EXON 1 AND 4
a),
Tanja KUNEJ, Tina LENASI in Peter DOVČ
a)
Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija.
IZVLEČEK
Kapa kazein (κ-CN)
je mlečni protein, ki določa velikost in specifično funkcijo kazeinskih
micel, njegova razgradnja s kimozinom pa je odgovorna za koagulacijo mleka.
Sprememba v promotorju ali kodirajočem področju gena lahko vpliva na njegovo
izražanje, oziroma spremeni aminokislinsko zaporedje, s tem pa vpliva na
funkcionalnost proteina.Zrel κ-CN
protein je deloma kodiran z eksonom 3 in s celotnim eksonom 4. Zaporedje
eksona 1 smo vključili v raziskavo, ker je možno, da ima regulatorno vlogo.
Ker je ekson 3 dolg 33 baznih parov, ekson 4 pa ima 497 baznih parov, je
pretežni del proteina kodiran z eksonom 4. V tej študiji smo izvedli
genetsko analizo dveh nukleotidnih zamenjav v eksonu 1 in dveh v eksonu 4 v
genu za kapa kazein (CSN3) pri konju in jih genotipizirali pri treh
pasmah. Ker ti polimorfizmi še nikoli niso bili analizirani, smo za genetsko
molekularno analizo omenjenih polimorfizmov, uporabili referenčno metodo (RFLP)
ali vsaj dve drugi dopolnjujoči metodi (Bi-PASA/PIRA in ASA-PCR/PIRA).
Največja raznolikost genotipov je bila prisotna pri Slovenski hladnokrvni
pasmi. Nukleotidni zamenjavi v eksonu 4 povzročita zamenjavo aminokislin v
končnem produktu, kar pa lahko spremeni kemične/fukcionalne lastnosti
proteina. Analiza posledic sprememb aminokislinske sekvence, s programi na
internetu, je potrdila našo hipotezo.
Agris
category codes: E73
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
odzivnost ponudbe v prašičereji
Janez JENKO a)
in Emil ERJAVEC
a)
Poljanska cesta 41, SI-4224 Gorenja vas, Slovenija.
IZVLEČEK
Analizirali smo
dejavnike ponudbe prašičev v Sloveniji v obdobju med januarjem 1995 in
decembrom 2005. Razvili smo dva sklopa modelov, ki pojasnjujeta tržne
količine prodane žive mase prašičev. Prvi sklop pojasnjuje odzivnost
ponudbe prašičev z realnimi cenami, drugi sklop pa na podlagi doseženih
pokritij. Uporabili smo standardno Cobb-Douglasovo obliko profitne
funkcije. Modeli so razviti na podlagi metode navadnih najmanjših
kvadratov in ustreznih testov. S testiranjem različnih oblik modelov in
znotraj njih različnih odlogov eksogenih spremenljivk smo razvili dva
modela. Modela pojasnjujeta najvišji delež variabilnosti količinskega
odkupa žive mase prašičev v Sloveniji ob upoštevanju statistične
značilnosti parametrov in celotnega modela. Rezultati so pokazali, da
ima največji vpliv na ponudbo prašičev cena žive mase prašičev oziroma
doseženo pokritje v prašičerejski proizvodnji in cena koruze, ki tudi v
Sloveniji predstavlja glavni vložek v reji prašičev. Med drugimi
statistično značilnimi vplivi omenimo še vpliv sezone in nekaterih
nepredvidljivih vplivov, kot sta vpliv prisotnosti pojava bolezni BSE
ter vpliv krize na trgu s prašičjim mesom. Vrednosti koeficientov lastne
cenovne elastičnosti so bile pričakovano nizke in so znašale okoli 0,3
ter tako potrdile tezo o neelastičnosti ponudbe prašičev. Dobljene
vrednosti lahko razložimo z neprilagoditvami tržnim razmeram in
prisotnostjo kvazi-fiksnih stroškov v prašičereji.
Ključne besede:
prašiči / živa masa / ponudba / odzivnost ponudbe / Slovenija
Agris category codes: E50
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
kMEČKA DRUŽINA na
prehodu od tradicionalnosti k post-modernosti[1]
Lucija PINTERIČ
a), Majda ČERNIČ-ISTENIČ in Jernej VRTAČNIK
a) Flandrova
ulica 9, SI-1210 Ljubljana – Šentvid, Slovenija.
IZVLEČEK
Slovenska kmečka
družina se spreminja. V določenih segmentih še ohranja svoje tradicionalne
značilnosti, vendar vedno bolj prevzema tudi značilnosti moderne, mestoma
celo post-moderne družine. Tudi struktura kmečkega gospodinjstva se
spreminja, večinoma ga tvori le družinsko jedro. Vendar je v kmečki družini
še ohranjena medgeneracijska solidarnost. Starejša generacija pomaga mlajši
zlasti pri varstvu otrok. Kmečka družina ima danes manj otrok, čeprav kmečko
prebivalstvo kot edina poklicna skupina še vedno ohranja svojo rodnost na
ravni samoobnavljanja prebivalstva. Mladi so še vedno pripravljeni skrbeti
za svoje starše, toda le v mejah ohranjanja svoje zasebnosti. Predaja
kmetije mladim je nezanesljiva in čas predaje pogosto nedoločen.
Ključne besede: ruralna
sociologija / kmetijstvo / kmečka družina / kmečko gospodinjstvo /
medgeneracijski odnosi / odnosi med spoloma / nasledstvo / Slovenija
[1]Prispevek
je del diplomske naloge (zagovor 28. oktober, 2005), mentorica doc.
dr. Majda Černič-Istenič, recenzent doc. dr. Luka Juvančič.
Agris
category codes: Q54
COBISS Code 1.02 Jezik: slovenski
Nova spoznanja o krmni vrednosti krmil iz ogrščice in njihova uporaba pri
krmljenju domačih živali
a)
in
a)
Martin-Luther-Universität Halle-Wittenberg, Institut für
Ernährungswissenschaften, D-06099 Halle (Saale), prof., dr. dr. h.c.
IZVLEČEK
V prispevku je
podan pregled krmne vrednosti in uporabe stranskih proizvodov predelave
ogrščičnega semena, kot so ogrščične tropine in pogače, v prehrani
domačih živali. Podana so spoznanja o vsebnosti in delovanju nekaterih
prehransko-fiziološko pomembnih, predvsem antinutritivnih snoveh, ki jih
najdemo v ogrščičnem semenu in njegovih stranskih proizvodih, predvsem snovi
celične stene, glukozinolati, sinapin in fitinska kislina. Navedeni so
podatki o pridelavi ogrščičnih tropin in pogač, o vplivih na
njuno kakovost, o hranilni in krmni vrednosti ter uporabi za krmljenje
goved, prašičev in perutnine.
Agris
category codes: L02
COBISS Code 1.01 Jezik: angleški
UČINEK KONJUGIRANE LINOLENSKE KISLINE NA RAST ODSTAVLJENIH PUJSKOV
Miran KASTELIC
a) in Drago KOMPAN
a)
Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
dr.
IZVLEČEK
Proučevali smo
učinek konjugirane linolenske kisline (CLA) na rast šestnajstih pujskov,
razdeljenih v dve skupini. Poskus se je začel pri starosti 29 dni. Do
39. dne starosti so bili pujski krmljeni restriktivno z enako količino
krme neodvisno od telesne teže. V naslednjem obdobju poskusa od 40 do 75
dne starosti so pujski dobivali krmo, ki je imela 1,8 kratno
individualno določeno vzdrževalno energijo. Težo živali smo ugotavljali
vsak teden. Poskusna skupina je dobivala dodatno 1.5 % CLA s 80 %
čistostjo. Živali kontrolne skupine so dodatno dobivale enako količino
sončničnega olja. V zadnjem ali tretjem obdobju poskusa med 76 in 123
dnevi starosti smo živali krmili po volji s krmo brez dodatka CLA ali
sončničnega olja. Dodatek CLA je zmanjšal povprečno težo in porabo krme.
Vse razlike med skupinama so nastale šele v tretjem obdobju poskusa, ko
živali niso več dobivale CLA ali sončničnega olja.
