Agris category codes: Q04
COBISS Code           1.01
Jezik: angleški

POVEZAVA MED MIFIBRILARNO FRAGMENTACIJO, TEKSTRURNIMI IN KEMIJSKIMI PARAMETRI ZORENE PRAŠIČJE MIŠICE Longissimus dorsi [1]

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za živilsko tehnologijo, Jamnikarjeva 101, SI-1111 Ljubljana, Slovenija

IZVLEČEK

Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv miofibrilarne fragmentacije (dolžina miofibrilarnih fragmentov, indeks miofibrilarne fragmentacije) na teksturne (Warner-Bratzler strižna trdnost) in kemijske parametre (neproteinski dušik) mišice Longissimus dorsi (LD) prašiča. V poskus so bile 24 ur post mortem vključene leve in desne LD normalne kakovosti šestih prašičev. Mišice smo razdelili na 3 dele, jih vakuumsko embalirali in zoreli 1-, 2-, 3-, 5-, 11- in 16 dni pri temperaturi 2 °C (± 1 °C). Čas zorenja je značilno (P ≤ 0,001) vplival na vse parametre. Vrednost pH se je v 16-ih dneh nekoliko povečala, in sicer je bila povprečno: pri nezorenih mišicah 5,61 in pri zorenih 5,67. Dolžina miofibrilarnih fragmentov je bila v povprečju največja (73 μm) pri nezorenih vzorcih, medtem ko je bila pri 11- in 16 dni zorenih vzorcih značilno manjša (15,7 μm in 12,4 μm). Indeks miofibrilarne fragmentacije se z zorenjem značilno poveča, in sicer je v povprečju: pri nezorenih vzorcih pod 30, pri 2 dni zorenih pod 50 in pri 5 dni zorenih 63,7 (določen po Olsonu in sod., 1976) oziroma pri 11 dni zorenih 56,9 (določen po Hopkinsu s sod.). Indeks določen po Hopkinsu (2004) je okrog 7 % (P ≤ 0,001) nižji glede na indeks določen po Olsonu. Neproteinski dušik je pri 11- in 16 dni zorenih vzorcih večji (10,78 % in 10,93 %) od nezorenih vzorcev (9,39 % od celokupnega dušika). Warner-Bratzler strižna trdnost se v 16-ih dnevih zorenja značilno (P ≤ 0,001) spremeni. Povprečna vrednost nezorenih vzorcev je 51,3 N in pri 16 dni zorenih vzorcih 29,2 N. Na osnovi instrumentalno izmerjene teksture termično obdelanih vzorcev lahko zaključimo, da je indeks miofibrilarne fragmentacije že po drugem dnevu zorenja ustrezni pokazatelj mikrostrukturnih proteolitičnih sprememb, in da je vsebnost neproteinskega dušika ustrezni pokazatelj biokemičnih proteolitičnih sprememb šele po petem dnevu zorenja, ker so povečane vrednosti neproteinskega dušika posledica sproščanja prostih aminokislin.

Ključne besede: prašiči / meso / zorenje / miofibrilarni filamenti / dolžina / miofibrilarna fragmentacija / indeks / neproteinski dušik / Warner-Bratzler strižna trdnost
 

FENOTIPSKA HETEROGENOST V BAKTERIJSKIH POPULACIJAH

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za biologijo, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, Slovenija, prof., dr.

IZVLEČEK

Genetsko enake bakterijske celice izkazujejo heterogenost kot sta npr., znotraj populacijske razlike v metabolizmu in hitrosti rasti. Poleg tega so opisani primeri fenotipske heterogenosti zapletenih procesov razvoja pri katerih del populacije vrši posebne naloge. Heterogenost znotraj populacij bakterijskih celic zagotavlja, da je majhen del populacije pripravljen na morebitne neugodne pogoje okolja. Fenotipsko heterogenost posredujeta dva mehanizma: (i) genotipske spremembe kot so mutacije in prerazporeditve določenih fragmentov DNA ali (ii) epigenetski pojavi. V pričujočem prispevku so opisani primeri genotipske kakor tudi epigenetsko uravnane fenotipske heterogenosti nekaterih vrst bakterij.

Agris category codes: L20
COBISS Code           1.01
Jezik: angleški

ODNOS MED SKUPNIM ŠTEVILOM IN ŠTEVILOM GOJENIH BAKTERIJ IZ HLADNIH TAL

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr., mag.

IZVLEČEK

Hladni ekosistemi so ključni za globalno ekologijo. Mikrobne aktivnosti naj bi se v teh področjih zaradi globalnega segrevanja povečale in tako dodatno vplivale na povečanje emisij toplogrednih plinov in presnove organskega ogljika v teh tleh. To je povečalo zavedanje o pomanjkljivem razumevanju bakterijskih združb v hladnih teh in drugih ekosistemih ter sprožilo prizadevanja po standardizaciji raziskovalnih protokolov mikrobne ekologije. V tem delu je prikazana primerjava pred kratkim objavljenih podatkov o stopnji uspešnosti gojenja bakterij iz 23 hladnih tal v okviru mednarodnega polarnega leta 2007 (IPY 2007). Rezultati kažejo linearni odnos med skupnim številom bakterij iz direktnega štetja in iz gojitvenih eksperimentov. Od 11 parametrov okolja objavljenih v teh študijah sta bili le dve kategoriji prisotni v vseh objavah. To je onemogočilo identifikacijo ključnih faktorjev okolja. Zaradi prisotne raznolikosti v poročanju in opravljanju raziskav v mikrobni ekologiji bi standardizacija pristopov in protokolov v veliki meri izboljšala primerljivost raziskovalnih rezultatov.

Agris category codes: F30
COBISS Code           1.01
Jezik: angleški

GENETSKA VARIABILNOST NEKATERIH PARAMETROV KAKOVOSTI SEMENA Lathyrus spp.

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

^a) Tanta Univ., Fac. of Science, Botany Dept., Tanta, Egypt

IZVLEČEK

Ocenili smo variabilnost kakovosti (masa 100 semen, pepel, skupne beljakovine in vsebnost 3-(-N-oksail)-L-2,3 diaminoproposke kisline – ODAP) 66 akcesij 18 vrst rodu Lathyrus, ki smo jih zbrali z različnih geografskih regij. Ugotovili smo visoko stopnjo variabilnosti vsebnosti ODAP med vrstami in znotraj njih. To variabilnost povzročajo tako genetsko kot okoljski dejavniki. Nobene značilne povezave nismo našli med vsebnostjo ODAP in vsebnostjo celokupnih beljakovin, vsebnostjo pepela in maso 100 semen. Klasterska analiza variacijskega koeficienta (C.V.) je 66 akcesij razdelila v osem skupin. Najbolj obetavna akcesija za nadaljnje žlahtnjenje je bila akcesija L. sativus iz Tunizije. Ta akcesija ima dobro kakovost zrna, ki je posledica nizke vsebnosti ODAP in visoke vsebnosti beljakovin. Presojali smo tudi variabilnost vsebnosti beljakovin, pepela in mase 100 semen.

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

^a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Razvili smo model na podlagi linearnega programa, s katerim smo na hipotetičnem kmetijskem gospodarstvu, iz gričevnatega predela Slovenije, iskali optimalen proizvodni načrt na podlagi maksimalnega skupnega pokritja. Model zajema predvsem tiste sektorje znotraj kmetijstva, pri katerih bo prišlo do korenitejših sprememb, predvsem na področju neposrednih plačil, z aktualno reformo SKP – v Sloveniji vpeljana v letu 2007. S pomočjo razvitega modela smo ocenili kakšne bodo ekonomske posledice reforme in kakšen je pomen okoljskih plačil. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da bo reforma najhuje prizadela kmetijska gospodarstva z intenzivno proizvodnjo, zlasti živinorejsko usmerjena, katera so bila po standardni shemi upravičena do relativno visokih proizvodno vezanih neposrednih plačil (do 70 % doseženega pokritja). Negativne učinke reforme bo možno ublažiti s kombiniranjem različnih usmeritev in tehnologij. Ekonomski rezultati se prav tako pomembno izboljšajo (do 28 %) v primeru gospodarjenja v skladu s kmetijsko okoljskimi ukrepi.