Home 


Acta agriculturae Slovenica, 90(december 2007)2, 69–83.

Agris category codes: /
COBISS Code           1.02
Jezik: slovenski

GENETSKI NADZOR INBRIDIRANIH LINIJ

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a), Simon HORVAT in Damjana ROZMAN

a) Univ. v Ljubljani, Medicinska fak., Inštitut za patologijo, Medicinski eksperimentalni center, Zaloška 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

IZVLEČEK

Z razvojem molekularne genetike so postale inbridirane linije učinkovito in nepogrešljivo orodje v biomedicinskih raziskavah. Njihova uporabnost sega od raziskovanja osnovnih mehanizmov delovanja genov in genskega uravnavanja do razvoja modelov za človeške bolezni, ki so nepogrešljivi pri raziskovanju patofizioloških, biokemičnih in molekularnih mehanizmov nastanka in razvoja bolezni kot tudi pri razvijanju novih terapevtskih sredstev. Zato je povsem razumljivo, da so zahteve po uniformnih in avtentičnih živalih znotraj genetsko standardiziranih linij upravičene in s stališča verodostojnosti rezultatov nujne. Namen prispevka je opozoriti na potencialne vire genetskega razhajanja med linijami in predstaviti metode, ki se lahko uporabljajo pri genetskem nadzoru glodalcev (predvsem laboratorijskih miši in podgan) tako v vzrejnih kot poskusnih enotah.

Ključne besede: molekularna genetika / biomedicinske raziskave / inbridirane linije / genetska razhajanja / genetska variabilnost / genetski nadzor / genetski označevalci / genetski polimorfizmi / laboratorijske miši / laboratorijske podgane
Acta agriculturae Slovenica, 90(december 2007)2, 85–95.

Agris category codes: L51
COBISS Code           1.01
Jezik: slovenski

potek fermentacije škroba ob dodatku različnih vrst taninov

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a) in Andrej LAVRENČIČ

a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška Fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Proučevali smo vpliv vrste in koncentracije različnih taninskih izvlečkov na kinetiko in vitro fermentacije škroba v vampnem soku. K škrobu smo dodali tri taninske izvlečke: kostanjev tanin (F75), kebračo tanin (QUE) in taninsko kislino (TAK) v različnih koncentracijah: 0 (kontrola), 0,33, 0,67 in 1,33 mg taninskega izvlečka ml–1 medija. S pomočjo Gompertzove funkcije smo ocenili kazalnike fermentacije, skupno potencialno produkcijo plina (B), specifično hitrost fermentacije (C) in konstantni faktor mikrobne (ne)učinkovitosti (A)) ter izračunali čas največje hitrosti fermentacije (ČNHF), največjo hitrost fermentacije (NHF) in časovni zaostanek začetka fermentacije (LAG). Z dodatkom F75 (507,8 ml g–1 SS) in QUE (474,2 ml g–1 SS), se je skupna potencialna produkcija plina iz škroba v primerjavi s kontrolo (528,4 ml g–1 SS) statistično značilno zmanjšala (p < 0,05). Nasprotno pa se je skupna potencialna produkcija plina z dodatkom TAK v povprečju povečala. Največjo hitrost fermentacije škroba (50,6 ml h–1) smo izmerili po skoraj 9. urah inkubacije. ČNHF se je z dodatkom taninskih izvlečkov statistično značilno podaljšal, še najbolj ob dodatku 0,33 mg taninskih izvlečkov/ml medija. Vrsta taninskega izvlečka in koncentracija taninskega izvlečka sta statistično značilno vplivala (p < 0,01) na največjo hitrost fermentacije škroba. Še najmanj se je NHF zmanjšala ob dodatku F75 (42,0 ml h–1), medtem ko se je NHF ob dodatku TAK zmanjšala na 38,1 ml h–1, ob dodatku QUE pa na 34,7 ml h–1. NHF se je najbolj zmanjšala ob dodatku taninskih izvlečkov v koncentraciji 0,67 mg ml–1 medija.

Ključne besede: prehrana živali / tanini / škrob / fermentacija / vamp / Gompertz / produkcija plina
Acta agriculturae Slovenica, 90(december 2007)2, 97–106.

Agris category codes: L01
COBISS Code           1.04
Jezik:
slovenski

PROBLEMATIKA TERMINOV »PROSTOŽIVEČE«, »GOJENE« IN »REJNE« ŽIVALI V SLOVENSKI ZAKONODAJI

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a)

a) LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Opekarska 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, mag.

IZVLEČEK

Biotska raznovrstnost v kmetijstvu zajema, med drugim, prostoživeče živali, s katerimi upravlja človek. Posamezne osebke lahko redimo, gojimo ali vzrejamo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna oz. druge gospodarske namene, ali pa za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku. Odvisno od tega jih različno obravnavamo. Za pravno ureditev področja rabimo jasno opredeljene in usklajene termine. V Sloveniji na področju gojenja oz. reje prostoživečih živali ni zakona, ki bi dejavnost celovito urejal, zato je bilo težišče raziskave na rabi terminov: živali (divjad) v ujetništvu, gojene živali (gojena) divjad, rejne živali oz. živali (divjad) v reji, znotraj predpisov, ki se vsebinsko prekrivajo. S pregledom dokumentov sem ugotovila, da raba omenjenih terminov v slovenski zakonodaji ni usklajena. Termine je potrebno uskladiti in doreči, pri čemer je bistveno upoštevati način rabe živali. Na podlagi sinteze ugotovitev sta oblikovana predloga za razdelitev in rabo proučevanih terminov ter osnovno spremembo predpisov. Oblikovan je tudi shematski prikaz vsebinskih razlik med predlaganimi termini.

Ključne besede: zakonodaja / predpisi / terminologija / prostoživeče živali / ujetništvo / gojenje / reja
Acta agriculturae Slovenica, 90(december 2007)2, 107–113.

Agris category codes: L51
COBISS Code           1.01
Jezik: angleški

UGOTAVLJANJE SISTEMA ZA ZAZNAVANJE KRITIČNE CELIČNE GOSTOTE AI-2 PRI BAKTERIJI Prevotella bryantii IN SEVIH, KI SO PODOBNI BAKTERIJI Prevotella ruminicola, S TESTOM BIOLUMINISCENCE

 Gregor GORENC, Filip LUKÁŠ in

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a)

a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška Fak., Odd. za zootehniko, Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, prof., dr.

IZVLEČEK

Vamp prežvekovalcev predstavlja kompleksen mikrobni ekosistem, kjer pričakujemo obsežne tako znotrajvrstne kot tudi medvrstne medcelične komunikacije, vendar je o njih le malo znanega. Pri štirih vampnih sevih iz rodu Prevotella, t.j. Prevotella bryantii B14, TC1-1 in TF1-3 ter P. ruminicola-podobnem sevu 223/M2/7A smo preverili prisotnost sistemov za zaznavanje celične gostote tipa AI-2. Z uporabo biološkega testiranja avtoinduktorjev s testnim organizmom Vibrio harveyi BB170 smo ugotavljali produkcijo molekul AI-2 pri preučevanih mikroorganizmih. S preverjanjem vpliva časa biološkega testiranja ter substrata, uporabljenega v kemijsko definiranem gojišču CD, na signal bioluminiscence reporterskega seva, smo optimizirali biološko testiranje avtoinduktorskih molekul. Ugotovili smo, da je AI-2 tip sistema za medcelično komunikacijo prisoten pri P. ruminicola podobnem sevu 223/M2/7A, ki je induciral več kot 74 % bioluminiscence reporterskega seva, ne glede na prisotnost glukoze v kemijsko definiranem gojišču CD. Indukcije bioluminiscence pri sevih vrste P. bryantii nismo opazili.

Ključne besede: mikrobiologija / vamp / Prevotella / zaznavanje celične gostote / biološko testiranje / V. harveyi BB170
Acta agriculturae Slovenica, 90(december 2007)2, 115–124.

Agris category codes: P01
COBISS Code           1.01
Jezik: slovenski

analiza toksičnosti in genotoksičnosti jezerskih voda z biotesti

Ilja Gasan OSOJNIK ČRNIVEC in

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a)

a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, prof., dr., mag.

IZVLEČEK

Ustrezno izvajanje ukrepov za obvladovanje problematike onesnaženosti prostora je v veliki meri odvisno od nepretrganega spremljanja trenutnega stanja okolja. Zakonsko predpisane preiskave v Sloveniji večinoma temeljijo na spremljanju fizikalnih in kemijskih kazalcev. Ker s takimi analizami ne moremo ugotoviti biološkega učinka, medsebojnega vpliva posameznih sestavin v vzorcu in bioaktivacije, je za celovitejši pregled mehanizmov in intenzivnosti vplivov okolja na organizme kemijsko fizikalne podatke potrebno dopolniti še z rezultati bioloških testov za toksičnost in genotoksičnost. V tej raziskavi smo preizkusili primernost komercialnega testnega kita za ugotavljanje toksičnosti Thamnotoxkit FTM s sladkovodnim rakcem Thamnocephalus platyurus, primernost mikrobnega testa Ames s sevi TA97, TA98 in TA100 bakterije Salmonella typhimurium in kometnega testa z evkariontskim mikroorganizmom Tetrahymena thermophila za ugotavljanje genotoksičnosti. Z izbranimi biotesti smo ovrednotili toksičnost in genotoksičnost vzorcev jezerske vode iz vzorčnih lokacij v Šaleški dolini in biološke učinke primerjali z izmerjenimi fizikalno-kemijskimi parametri.

Ključne besede: mikrobiologija / toksičnost / genotoksičnost / jezera / biotesti / varstvo okolja
Acta agriculturae Slovenica, 90(december 2007)2, 125–135.

Agris category codes: F01
COBISS Code           1.01
Jezik: angleški

OCENA ETIOPSKIH IZOLATOV Pseudomonas fluorescens KOT SREDSTVA ZA BIOLOŠKO ZATIRANJE KROMPIRJEVE OVELOSTI, KI JO POVZROČA Ralstonia (Pseudomonas) solanacearum

Henok KUARABACHEW a), Fasil ASSEFA in Yaynu HISKIAS

a) Ethiopian Agricultural Research Organization, P.O.BOX 2003, Addis Ababa, Ethiopia.

IZVLEČEK

Zbrali in opisali smo 50 fluorescentnih pseudomonad z različnih področij v Etiopiji, kjer pridelujejo krompir in na KB gojišču ocenili njihov antibiotični učinek na povzročitelja krompirjeve ovelosti, Ralstonio solanaceum. Od 50 izolatov so samo trije, Pf S2, Pf Wt3 in PfW1 inhibirali rast patogena. Da bi ocenili njihovo agonistično delovanje pod pogoji v rastlinjaku, smo naredili poskus s sterilizirano zemljo. Uporabili smo gomolje na ovelost občutljivega klona krompirja CIP 383031.15. Krompirjeve gomolje smo potopili v 48 ur staro kulturo treh izolatov Pf S2, Pf Wt3, PfW1 in Pfri (indijski referenčni sev) za eno uro in posadili v lončke s sterilno zemljo. Okužba gomoljev z izolati Pf S2, Pf Wt3 in PfW1 je značilno znižala pogostnost baketrijske ovelosti za 59,83 % v primerjavi s kontrolno okuženimi rastlinami in izboljšala rast rastlin (višina rastlin in suha snov) za 59,83 %, 76,89 % oziroma 28,44 %. To nakazuje pomen proučevanih izolatov kot rast spodbujajočih rizobakterij.

Ključne besede: mikrobiologija / biološka kontrola / Pseudomonas fluorescens / Ralstonia solanacearum / krompir / krompirjeva ovelost

 

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta