Agris category codes: /
COBISS Code 1.02
Jezik: slovenski
GENETSKI NADZOR
INBRIDIRANIH LINIJ
a), Simon HORVAT in Damjana ROZMAN
a)Univ. v Ljubljani,
Medicinska fak., Inštitut za patologijo, Medicinski eksperimentalni center,
Zaloška 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
IZVLEČEK
Z razvojem
molekularne genetike so postale inbridirane linije učinkovito in
nepogrešljivo orodje v biomedicinskih raziskavah. Njihova uporabnost sega od
raziskovanja osnovnih mehanizmov delovanja genov in genskega uravnavanja do
razvoja modelov za človeške bolezni, ki so nepogrešljivi pri raziskovanju
patofizioloških, biokemičnih in molekularnih mehanizmov nastanka in razvoja
bolezni kot tudi pri razvijanju novih terapevtskih sredstev. Zato je povsem
razumljivo, da so zahteve po uniformnih in avtentičnih živalih znotraj
genetsko standardiziranih linij upravičene in s stališča verodostojnosti
rezultatov nujne. Namen prispevka je opozoriti na potencialne vire
genetskega razhajanja med linijami in predstaviti metode, ki se lahko
uporabljajo pri genetskem nadzoru glodalcev (predvsem laboratorijskih miši
in podgan) tako v vzrejnih kot poskusnih enotah.
Agris category
codes: L51
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
potek fermentacije
škroba ob dodatku različnih vrst taninov
a) in Andrej LAVRENČIČ
a)Univ. v
Ljubljani, Biotehniška Fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale,
Slovenija
IZVLEČEK
Proučevali smo
vpliv vrste in koncentracije različnih taninskih izvlečkov na kinetiko in
vitro fermentacije škroba v vampnem soku. K škrobu smo dodali tri
taninske izvlečke: kostanjev tanin (F75), kebračo tanin (QUE) in taninsko
kislino (TAK) v različnih koncentracijah: 0 (kontrola), 0,33, 0,67 in 1,33
mg taninskega izvlečka ml–1 medija. S pomočjo Gompertzove
funkcije smo ocenili kazalnike fermentacije, skupno potencialno produkcijo
plina (B), specifično hitrost fermentacije (C) in konstantni faktor mikrobne
(ne)učinkovitosti (A)) ter izračunali čas največje hitrosti fermentacije (ČNHF),
največjo hitrost fermentacije (NHF) in časovni zaostanek začetka
fermentacije (LAG). Z dodatkom F75 (507,8 ml g–1 SS) in QUE
(474,2 ml g–1 SS), se je skupna potencialna produkcija plina iz
škroba v primerjavi s kontrolo (528,4 ml g–1 SS) statistično
značilno zmanjšala (p < 0,05). Nasprotno pa se je skupna potencialna
produkcija plina z dodatkom TAK v povprečju povečala. Največjo hitrost
fermentacije škroba (50,6 ml h–1) smo izmerili po skoraj 9. urah
inkubacije. ČNHF se je z dodatkom taninskih izvlečkov statistično značilno
podaljšal, še najbolj ob dodatku 0,33 mg taninskih izvlečkov/ml medija.
Vrsta taninskega izvlečka in koncentracija taninskega izvlečka sta
statistično značilno vplivala (p < 0,01) na največjo hitrost fermentacije
škroba. Še najmanj se je NHF zmanjšala ob dodatku F75 (42,0 ml h–1),
medtem ko se je NHF ob dodatku TAK zmanjšala na 38,1 ml h–1, ob
dodatku QUE pa na 34,7 ml h–1. NHF se je najbolj zmanjšala ob
dodatku taninskih izvlečkov v koncentraciji 0,67 mg ml–1 medija.
Agris
category codes:
L01
COBISS Code 1.04 Jezik: slovenski
PROBLEMATIKA TERMINOV »PROSTOŽIVEČE«, »GOJENE« IN »REJNE« ŽIVALI V SLOVENSKI
ZAKONODAJI
a)
a)
LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Opekarska 11, SI-1000
Ljubljana, Slovenija, mag.
IZVLEČEK
Biotska
raznovrstnost v kmetijstvu zajema, med drugim, prostoživeče živali, s
katerimi upravlja človek. Posamezne osebke lahko redimo, gojimo ali vzrejamo
za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna oz. druge gospodarske namene, ali pa
za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku. Odvisno od tega jih
različno obravnavamo. Za pravno ureditev področja rabimo jasno opredeljene
in usklajene termine. V Sloveniji na področju gojenja oz. reje prostoživečih
živali ni zakona, ki bi dejavnost celovito urejal, zato je bilo težišče
raziskave na rabi terminov: živali (divjad) v ujetništvu, gojene živali
(gojena) divjad, rejne živali oz. živali (divjad) v reji, znotraj predpisov,
ki se vsebinsko prekrivajo. S pregledom dokumentov sem ugotovila, da raba
omenjenih terminov v slovenski zakonodaji ni usklajena. Termine je potrebno
uskladiti in doreči, pri čemer je bistveno upoštevati način rabe živali. Na
podlagi sinteze ugotovitev sta oblikovana predloga za razdelitev in rabo
proučevanih terminov ter osnovno spremembo predpisov. Oblikovan je tudi
shematski prikaz vsebinskih razlik med predlaganimi termini.
Ključne besede: zakonodaja
/ predpisi / terminologija / prostoživeče živali / ujetništvo / gojenje /
reja
Agris
category codes: L51
COBISS Code 1.01 Jezik: angleški
UGOTAVLJANJE SISTEMA ZA ZAZNAVANJE KRITIČNE CELIČNE GOSTOTE AI-2 PRI
BAKTERIJI Prevotella bryantii IN SEVIH, KI SO PODOBNI BAKTERIJI
Prevotella ruminicola, S TESTOM
BIOLUMINISCENCE
Gregor GORENC, Filip
LUKÁŠ in
a)
a)
Univ.
v Ljubljani, Biotehniška Fak., Odd. za zootehniko, Katedra za mikrobiologijo
in mikrobno biotehnologijo, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, prof.,
dr.
IZVLEČEK
Vamp prežvekovalcev
predstavlja kompleksen mikrobni ekosistem, kjer pričakujemo obsežne tako
znotrajvrstne kot tudi medvrstne medcelične komunikacije, vendar je o njih
le malo znanega. Pri štirih vampnih sevih iz rodu Prevotella, t.j.
Prevotella bryantii B14, TC1-1 in TF1-3 ter P. ruminicola-podobnem
sevu 223/M2/7A smo preverili prisotnost sistemov za zaznavanje celične
gostote tipa AI-2. Z uporabo biološkega testiranja avtoinduktorjev s testnim
organizmom Vibrio harveyi BB170 smo ugotavljali produkcijo molekul AI-2
pri preučevanih mikroorganizmih. S preverjanjem vpliva časa biološkega
testiranja ter substrata, uporabljenega v kemijsko definiranem gojišču CD,
na signal bioluminiscence reporterskega seva, smo optimizirali biološko
testiranje avtoinduktorskih molekul. Ugotovili smo, da je AI-2 tip sistema
za medcelično komunikacijo prisoten pri P. ruminicola podobnem sevu
223/M2/7A, ki je induciral več kot 74 % bioluminiscence reporterskega seva,
ne glede na prisotnost glukoze v kemijsko definiranem gojišču CD. Indukcije
bioluminiscence pri sevih vrste P. bryantii nismo opazili.
Agris category codes: P01
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
analiza toksičnosti
in genotoksičnosti jezerskih voda z biotesti
Ilja Gasan OSOJNIK ČRNIVEC
in
a)
a) Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, prof., dr., mag.
IZVLEČEK
Ustrezno izvajanje
ukrepov za obvladovanje problematike onesnaženosti prostora je v veliki meri
odvisno od nepretrganega spremljanja trenutnega stanja okolja. Zakonsko
predpisane preiskave v Sloveniji večinoma temeljijo na spremljanju
fizikalnih in kemijskih kazalcev. Ker s takimi analizami ne moremo ugotoviti
biološkega učinka, medsebojnega vpliva posameznih sestavin v vzorcu in
bioaktivacije, je za celovitejši pregled mehanizmov in intenzivnosti vplivov
okolja na organizme kemijsko fizikalne podatke potrebno dopolniti še z
rezultati bioloških testov za toksičnost in genotoksičnost. V tej raziskavi
smo preizkusili primernost komercialnega testnega kita za ugotavljanje
toksičnosti Thamnotoxkit FTM s sladkovodnim rakcem
Thamnocephalus platyurus, primernost mikrobnega testa Ames s sevi TA97,
TA98 in TA100 bakterije Salmonella typhimurium in kometnega testa z
evkariontskim mikroorganizmom Tetrahymena thermophila za ugotavljanje
genotoksičnosti. Z izbranimi biotesti smo ovrednotili toksičnost in
genotoksičnost vzorcev jezerske vode iz vzorčnih lokacij v Šaleški dolini in
biološke učinke primerjali z izmerjenimi fizikalno-kemijskimi parametri.
Agris
category codes:
F01
COBISS Code 1.01 Jezik: angleški
OCENA ETIOPSKIH IZOLATOV Pseudomonas fluorescens KOT SREDSTVA ZA
BIOLOŠKO ZATIRANJE KROMPIRJEVE OVELOSTI, KI JO POVZROČA Ralstonia (Pseudomonas)
solanacearum
Henok KUARABACHEW a), Fasil ASSEFA in Yaynu HISKIAS
a)
Ethiopian Agricultural Research Organization, P.O.BOX 2003, Addis Ababa,
Ethiopia.
IZVLEČEK
Zbrali in opisali
smo 50 fluorescentnih pseudomonad z različnih področij v Etiopiji, kjer
pridelujejo krompir in na KB gojišču ocenili njihov antibiotični učinek na
povzročitelja krompirjeve ovelosti, Ralstonio solanaceum. Od 50
izolatov so samo trije, Pf S2, Pf Wt3 in PfW1 inhibirali rast patogena. Da
bi ocenili njihovo agonistično delovanje pod pogoji v rastlinjaku, smo
naredili poskus s sterilizirano zemljo. Uporabili smo gomolje na ovelost
občutljivega klona krompirja CIP 383031.15. Krompirjeve gomolje smo potopili
v 48 ur staro kulturo treh izolatov Pf S2, Pf Wt3, PfW1 in Pfri (indijski
referenčni sev) za eno uro in posadili v lončke s sterilno zemljo. Okužba
gomoljev z izolati Pf S2, Pf Wt3 in PfW1 je značilno znižala pogostnost
baketrijske ovelosti za 59,83 % v primerjavi s kontrolno okuženimi
rastlinami in izboljšala rast rastlin (višina rastlin in suha snov) za 59,83
%, 76,89 % oziroma 28,44 %. To nakazuje pomen proučevanih izolatov kot rast
spodbujajočih rizobakterij.