Agris category codes: Q54
COBISS Code 1.02
Jezik: slovenski
NAČIN DELOVANJA IN
UČINKI PROBIOTIKOV V PREHRANI ŽIVALI
Maša VODOVNIK a)
in Romana MARINŠEK-LOGAR
a)Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
asist.
IZVLEČEK
Probiotiki so živi mikroorganizmi,
ki zaužiti v ustreznem številu, ugodno vplivajo na zdravje gostitelja.
Njihovi učinki so praviloma povezani z vzpostavitvijo ugodnega mikrobnega
ravnovesja v prebavilih gostitelja ter uravnavanjem njegovega imunskega
odziva. Pri domačih živalih so ključni učinki probiotikov povezani z
izboljšano učinkovitostjo prireje. Poleg ugodnega vpliva na zdravstveno
stanje (predvsem mladih) živali, slednje obsega tudi izboljšano konverzijo
krme, povečano hitrost rasti in nekatere druge. Probiotični krmni dodatki
registrirani v EU vsebujejo predvsem Gram-pozitivne bakterije iz rodov
Bacillus, Enterococcus, Lactobacillus, Pediococcus,
Streptococcus ter kvasovke Saccharomyces cerevisiae in
Kluyveromyces sp. Medtem, ko je večina omenjenih mikroorganizmov
načeloma varnih, imajo nekateri lastnosti, ki so lahko škodljive tako za
živali, kot tudi za ljudi. Tak primer so enterokoki, pri katerih pogosto
opažajo zapise za prenosljive determinante odpornosti proti antibiotikom.
Slednji tako predstavljajo potencialno nevarnost za širjenje odpornosti v
patogenih mikrobnih populacijah ljudi in živali. Hiter napredek na področju
sintetične in sistemske biologije združen s podporo bioinformatike in novimi
orodji genskega inženirstva v prihodnosti obeta skoraj neskončne možnosti za
pripravo probiotičnih sevov s poljubnimi lastnostmi, vendar pa bodo le-ti
lahko prestopili meje laboratorijev šele ob ustrezni spremembi zakonodaje in
javnega mnenja.
Ključne besede: živinoreja / prehrana živali
/ mikrobiologija / probiotiki / krma / rekombinantni probiotiki / zakonodaja
/ EU
Agris category
codes: Q53
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
NEKATERE PREHRANSKE MOŽNOSTI ZA PREPREČITEV ŠKODLJIVEGA
VPLIVA FUZARIJSKIH TOKSINOV (T-2 IN DON) NA PROIZVODNE LASTNOSTI IN LIPIDNO
PEROKSIDACIJO PRI PIŠČANCIH
a), Tamara FRANKIČ in Janez SALOBIR
a)Univ. v
Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale,
Slovenija, dr.
IZVLEČEK
Mikotoksini,
sekundarni metaboliti gliv, so strupeni tako za ljudi, kot tudi za živali.
Prisotnost fuzarijskih toksinov (T-2 toksina in deoksinivalenola (DON-a)) v
krmi, predvsem v višjih koncentracijah, vpliva na zmanjšanje zauživanja
krme, posledično pa tudi na prirast živali in zmanjšano težo živali, kar
lahko povzroča večje ekonomske izgube. Novejše raziskave so pokazale, da
toksini v krmi vplivajo tudi na imunsko odpornost organizma in povzročajo
oksidacijski stres oz. povečano lipidno peroksidacijo v organizmu. Namen
predstavljenih raziskav je bil ugotoviti vpliv stopnjevane koncentracije T-2
toksina v krmi (od 0,5 do 13,5 mg/kg) in koncentracije 10 mg/kg T-2 toksina
in DON-a na proizvodne lastnosti in oksidacijski stres, pri rastočih
piščancih, ter ugotoviti potencialni prehranski vpliv mikotoksinskega
vezalca in nukleotidov na zmanjšanje negativnih vplivovfuzarijskih
toksinov. Rezultati so pokazali, da koncentraciji 10 in 13,5 mg/kg T-2
toksina vplivata na zmanjšanje zauživanja krme in slabše priraste. Deset in
13,5 mg/kg T-2 toksina in 10 mg/kg DON-a v krmi povzroči poškodbe DNA v
levkocitih, merjene s kometnim testom. Rezultati dokazujejo, da lahko z
dodajanjem mikotoksinskega vezalca v krmo vsaj delno preprečimo absorpcijo
mikotoksinov iz črevesja in tako zmanjšamo njihov negativni vpliv na
oksidacijski stres (primerjava med skupinama z in brez dodatka s 13,5 mg T-2
toksina/kg krme), medtem ko z dodajanjem nukleotidov lahko vplivamo na
mehanizme popravljanja poškodb DNA imunskih celic, ki so jih povzročili
fuzarijski toksini.
Agris
category codes:
L02, U10
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
ODNOS MED SKUPNIM ŠTEVILOM IN ŠTEVILOM GOJENIH BAKTERIJ IZ HLADNIH TAL
a)
in Stane KAVČIČ
a)
Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
asist.
IZVLEČEK
Namen prispevka je
prikazati možnost kombiniranja različnih matematičnih metod za analiziranje
sestave krmnih obrokov v danih okoliščinah. Z matematičnimi modeli, ki
temeljijo na omejeni optimizaciji, smo proučevali cenovno-stroškovna
razmerja v obdobju 1998 do 2008 in iskali morebitne spremembe v sestavi
racionalnih krmnih obrokov za goveje pitance. Za analizo smo uporabili
normativne in pozitivne matematične metode. S pomočjo klasičnega linearnega
programa, nadgrajenega s tehtanim ciljnim programom, smo izvedli normativno
analizo. Da bi ugotovili, kako bi se v danih razmerah odločal povprečen
rejec, pa smo simulacijo izvedli tudi s pozitivnim matematičnim
programiranjem. Dobljeni rezultati kažejo, da se je sestava racionalnega
krmnega obroka v zadnjih desetih letih nagnila v prid koruzne silaže,
izrazito pa se je zmanjšala količina travne silaže v obroku. Zaradi naravnih
danosti v Sloveniji take spremembe niso izvedljive, zato bomo morali več
pozornosti posvetiti zniževanju stroškov pridelave travne silaže.
Agris
category codes: E10
COBISS Code 1.01 Jezik: angleški
ANALIZA
DOHODKA KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V MAKEDONIJI Z UPORABO FADN METODOLOGIJE
a), Nenad GEORGIEV in Emil
ERJAVEC
a)
Univ. Ss. Cyril and Methodius - Skopje, Fac. of Agricultural
Sciences and Food, P.O. Box 297, MK-1000 Skopje, Macedonia, dr.
IZVLEČEK
Makedonija ne razpolaga s konsistentnimi podatki o dohodku kmetijskih
gospodarstev. S ciljem zapolnitve te vrzeli je bila na vzorcu kmetijskih
gospodarstev (KG) uporabljena FADN metodologija, standardiziran in
hamoniziran sistem kmetijskega računovodstva EU. Metoda je bila nadgrajena z
dodatnimi podatki o proizvodnih vložkih, apliciranih tehnologija in
prisotnosti nekmetijskih virov dohodka. Struktura in kmetijski dohodki v
Makedoniji v letih 2002–04 so predstavljeni s pomočjo vzorca, ki je
vključeval različne ekonomske velikosti in tipe kmetijskih gospodarstev.
Rezultati so predstavljeni v primerjavi s podatki držav članic EU. Ekonomska
velikost kmetijskega gospodarstev je z 5,9 ESU pet krat manjša kot velja za
povprečje EU-25 (32,7 ESU). Bruto dodana vrednost iz kmetijstva je 5.500
EUR/KG, kar predstavlja okoli 15 % EU povprečne vrednosti. Dohodek kmečke
družine je dosegel 4.100 EUR v povprečku, štiri krat manj kot povprečje
EU-25. Analiza kaže, da bo zaradi razlik v dohodkih, pristop k EU lahko
prinesel tudi izboljšanje ekonomskega položaja na tržno usmerjenih KG. Za
razliko od EU, vse do leta 2004, makedonsko kmetijstvo ni bilo deležno
neposrednih podpor. Vzpostavitev podatkovnega sistema o kmetijskih dohodkih
na mikro ravni lahko pomembno izboljša oblikovanje in presojo ukrepov
kmetijske politike v predpristopnem obdboju.
Agris category codes: Q04
COBISS Code 1.01 Jezik: angleški
VPLIV POREKLA STEGEN IN
STOPNJE ZRELOSTI NA MAŠČOBNOKISLINSKO SESTAVO LIPIDOV (VIPAVSKEGA) PRŠUTA
a), Tomaž POLAK,
Dajana ŠPACAPAN, Darko ANDRONIKOV in Lea GAŠPERLIN
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za živilsko tehnologijo,
Jamnikarjeva 101, SI-1111 Ljubljana, Slovenija, prof., dr.
IZVLEČEK
V članku je
predstavljena maščobnokislinska sestava intra- in intermuskularne maščobe
mišic (Mm. biceps femoris, semitendinosus in semimembranosus)
pršutov, zaščitenih z geografsko označbo 'Vipavski pršut' in proizvedenih iz
slovenske surovine, in pršutov, proizvedenih po isti tehnologiji (v tipu
Vipavskega pršuta), vendar sveža stegna izvirajo iz Nemčije ali Italije.
Proizvedeni so bili po tradicionalni tehnologiji, t.j. na način, ko se suho
soljena prašičja stegna sušijo na zraku brez predhodnega prekajevanja.
Maščobno kislinski profil intramuskularne maščobe smo določili s
plinsko-tekočinsko kromatografijo po metodi in situ
transesterifikacije. V povprečju pršuti vsebujejo 6,89 % intra- in
intermuskularne maščobe, glede maščobnokislinske sestave pa 50 % pripada
enkrat nenasičenim, 11,8 % večkrat nenasičenim (VNMK) in 38 % nasičenim
maščobnim kislinam. Poreklo surovine značilno vpliva na delež VNMK v
pršutih, ki je dva odstotka (od skupnih maščobnih kislin) manjši v pršutih
izdelanih iz slovenske kot nemške in italijanske surovine. Pomembni
pokazatelji prehranske vrednosti lipidov, kot so razmerje P/S (0,31),
vsebnost n-3 (0,68 %), vsebnost n-6 (9,02 %) VNMK in razmerje
n-6/n-3 (14,1), so podobni podatkom, ki jih navaja literatura
za druge vrste pršutov iz južnih držav evropske regije, proizvedenih iz
intenzivno vzrejenih prašičev.
Agris
category codes: Q03
COBISS Code 1.01 Jezik: angleški
MIKROBIOLOŠKA
KAKOVOST SUROVEGA MLEKA PO UVEDBI SISTEMA DVODNEVNEGA ZBIRANJA
a) in Slavica GOLC TEGER
a)
Univ.
v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Poljanska cesta 26 a, SI-1000
Ljubljana, Slovenija, doc. dr, mag.
IZVLEČEK
Preučevali
smo mikrobiološko kakovost odkupljenega surovega mleka po odločitvi mlekarn,
da bodo mleko zbirale vsake dva dni in ne več dnevno, kot so to izvajale do
konca leta 2005. V osrednjem proizvodnem področju Slovenije smo v zimskem in
letnem obdobju odvzeli 203 vzorcev mleka iz hladilnih bazenov posameznih
proizvajalcev, zbiralnic ter transportnih cistern na sprejemu mlekarne. S
standardnimi mikrobiološkimi metodami smo ugotavljali skupno število
aerobnih mezofilnih mikroorganizmov, koliformnih in psihrotrofnih
mikroorganizmov, število kvasovk in plesni ter koagulaza-pozitivnih
stafilokokov. Ugotavljali smo tudi prisotnost posameznih vrst plesni in
njihovo sposobnost tvorbe aflatoksinov. Skupno število mikroorganizmov je
presegalo 100.000
ke/ml[1]
v 48 (23,6 %) od vseh preiskanih vzorcev. Njihovo povprečno število v vseh
vzorcih je bilo 4,5 log10 ke/ml. Povprečno število koliformnih
mikroorganizmov je znašalo 2,1 log10 ke/ml, število psihrotrofnih
mikroorganizmov 3,7 log10 ke/ml, skupno število kvasovk in plesni
2,3 log10 ke/ml in število koagulaza-pozitivnih stafilokokov 1,97
log10 ke/ml. Kvasovke s povprečno koncentracijo 1,7 log10
ke/ml smo ugotovili v 95 % vzorcev, plesni s povprečno koncentracijo 0,6 log10
ke/ml pa v 63,3 % vzorcev. Najpogosteje smo izolirali plesni iz rodov
Geotrichum (51,5%), Aspergillus (33,8 %), Mucor (5,9%),
Fusarium (2,9%) in Penicillium (2,9%). Nobeden izmed izoliranih
sevov iz rodu Aspergillus, ki je kazal značilno rast na gojišču AFPA,
ni na gojiščih YES in YGC z metil-β-ciklodekstrinom tvoril aflatoksina M1.
Ključne besede: surovo
mleko/ mikrobiološka kakovost / skupno število mikroorganizmov / plesni /
aflatoksin M1
[1]
Kratice: ke/ml = število kolonijskih enot v ml vzorca.
Agris
category codes: P01
COBISS Code 1.01 Jezik: angleški
RAZLIKE V TEMPERATURI
TALJENJA ZAČETNIH OLIGONUKLEOTIDOV ZA ODKRIVANJE GENA nosZ
a) in Boštjan MUROVEC
a)
Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
dr., mag.
IZVLEČEK
Eden osnovnih
principov molekularne biologije je uporaba oligonukleotidov s primerljivimi
temperaturami taljenja (Tm). Da bi lahko z oligonukleotidi zajeli tudi
evolucijske spremembe na tarčnih sekvencah istega gena znotraj kompleksnih
mikrobnih združb, so se raziskovalci zatekli k uporabi degeneriranih
oligonukleotidov. Nedavne študije predlagajo vključitev za mikrobe
relevantnih parametrov, ki vplivajo na njihovo aktivnost, v modele, ki se
trenutno uporabljajo za opis emisij toplogrednih plinov v javnosti. V
bližnji prihodnosti pa se predvideva tudi vključitev podatkov o strukturi
mikrobnih združb in velikosti njihovih populacij. Ker je eden najmočnejših
toplogrednih plinov, N2O, rezultat v največji meri nepopolnega
poteka denitrifikacije, sva izbrala gen za reduktazo N2O (nosZ)
kot model ter iz objavljene literature sestavila nabor uporabljanih
oligonukleotidnih parov. Za vsako varianto degeneriranega oligonukleotida v
paru sva izračunala predvideno Tm in primerjala povprečne Tm obeh
oligonukleotidov v paru. Tm variant degeneriranih oligonukleotidov so se
razlikovale do 13 °C. Več kot 85 % oligonukleotidov je imelo povprečno
razliko Tm para > 2 °C, več kot 60 % > 4 °C in več kot 40 % oligonukleotidov
je imelo Tm večjo od 6 °C. Z uporabo takih kombinacij pri eni temperaturi
prileganja ali ,,PCR z zniževanjem temperature’’ ali hibridizacijskih
protokolih, je praktično nemogoče zagotoviti polno uporabo vseh
degeneriranih variant. Našteto posledično različno vpliva na potek kemijskih
reakcij prepoznave tarčnih mest. Da bi izboljšali konsistentnost
molekularnih rezultatov, priporočava uskladitev povprečnih Tm para
oligonukleotidov. Podobno pa je potrebno kritično oceniti druge metodološke
šibke točke, da bi zagotovili uporabno vrednost rezultatov molekularnih
tehnik kot bodočih parametrov v modelih.
Agris
category codes: Q02
COBISS Code 1.03 Jezik: angleški
OSAMITEV BAKTERIJ
Escherichia coli, Staphylococcus aureus IN Listeria monocytogenesIZ MLEČNIH PROIZVODOV, KI SO NA TRŽIŠČU V REGIJI AGRA (INDIJA)
a) in Alka PRAKASH
a)
Environmental Biotechnology Lab, Dept. of Zoology, Dayalbagh Educational
Institute, IN-282005, Agra, Uttar Pradesh
, India, Ph.D.
IZVLEČEK
Iz skute in svežega
sira, ki ju prodajajo v neorganiziranih prodajalnah na področju Agre
(Indija), smo osamili bakterije Escherichia coli, Staphylococcus aureus
in Listeria monocytogenes. Od 116 bakterijskih izolatov iz svežega
sira smo identificirali 15 izolatov E. coli, 12 S.aureus
in dva L.monocytogenes. Med oseminpetdesetimi izolati
bakterij iz skute je bilo identificiranih pet izolatov E. coli,
enajst L. monocytogenes in nobenega izolata S.aureus.
Rezultati kažejo, da bi bilo za zagotavljanje zdravja potrošnikov nujno
potrebno uvesti striktne ukrepe za preprečevanje okužbe mlečnih izdelkov.