Home 


Acta agriculturae Slovenica, 92(november 2008)1, 5–17.

Agris category codes: Q54
COBISS Code           1.02
Jezik: slovenski

NAČIN DELOVANJA IN UČINKI PROBIOTIKOV V PREHRANI ŽIVALI

Maša VODOVNIK a) in Romana MARINŠEK-LOGAR

a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, asist.

IZVLEČEK

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki zaužiti v ustreznem številu, ugodno vplivajo na zdravje gostitelja. Njihovi učinki so praviloma povezani z vzpostavitvijo ugodnega mikrobnega ravnovesja v prebavilih gostitelja ter uravnavanjem njegovega imunskega odziva. Pri domačih živalih so ključni učinki probiotikov povezani z izboljšano učinkovitostjo prireje. Poleg ugodnega vpliva na zdravstveno stanje (predvsem mladih) živali, slednje obsega tudi izboljšano konverzijo krme, povečano hitrost rasti in nekatere druge. Probiotični krmni dodatki registrirani v EU vsebujejo predvsem Gram-pozitivne bakterije iz rodov Bacillus, Enterococcus, Lactobacillus, Pediococcus, Streptococcus ter kvasovke Saccharomyces cerevisiae in Kluyveromyces sp. Medtem, ko je večina omenjenih mikroorganizmov načeloma varnih, imajo nekateri lastnosti, ki so lahko škodljive tako za živali, kot tudi za ljudi. Tak primer so enterokoki, pri katerih pogosto opažajo zapise za prenosljive determinante odpornosti proti antibiotikom. Slednji tako predstavljajo potencialno nevarnost za širjenje odpornosti v patogenih mikrobnih populacijah ljudi in živali. Hiter napredek na področju sintetične in sistemske biologije združen s podporo bioinformatike in novimi orodji genskega inženirstva v prihodnosti obeta skoraj neskončne možnosti za pripravo probiotičnih sevov s poljubnimi lastnostmi, vendar pa bodo le-ti lahko prestopili meje laboratorijev šele ob ustrezni spremembi zakonodaje in javnega mnenja.

Ključne besede: živinoreja / prehrana živali / mikrobiologija / probiotiki / krma / rekombinantni probiotiki / zakonodaja / EU
Acta agriculturae Slovenica, 92(november 2008)1, 19–27.

Agris category codes: Q53
COBISS Code           1.01
Jezik: slovenski

NEKATERE PREHRANSKE MOŽNOSTI ZA PREPREČITEV ŠKODLJIVEGA VPLIVA FUZARIJSKIH TOKSINOV (T-2 IN DON) NA PROIZVODNE LASTNOSTI IN LIPIDNO PEROKSIDACIJO PRI PIŠČANCIH

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a), Tamara FRANKIČ in Janez SALOBIR

a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr.

IZVLEČEK

Mikotoksini, sekundarni metaboliti gliv, so strupeni tako za ljudi, kot tudi za živali. Prisotnost fuzarijskih toksinov (T-2 toksina in deoksinivalenola (DON-a)) v krmi, predvsem v višjih koncentracijah, vpliva na zmanjšanje zauživanja krme, posledično pa tudi na prirast živali in zmanjšano težo živali, kar lahko povzroča večje ekonomske izgube. Novejše raziskave so pokazale, da toksini v krmi vplivajo tudi na imunsko odpornost organizma in povzročajo oksidacijski stres oz. povečano lipidno peroksidacijo v organizmu. Namen predstavljenih raziskav je bil ugotoviti vpliv stopnjevane koncentracije T-2 toksina v krmi (od 0,5 do 13,5 mg/kg) in koncentracije 10 mg/kg T-2 toksina in DON-a na proizvodne lastnosti in oksidacijski stres, pri rastočih piščancih, ter ugotoviti potencialni prehranski vpliv mikotoksinskega vezalca in nukleotidov na zmanjšanje negativnih vplivov fuzarijskih toksinov. Rezultati so pokazali, da koncentraciji 10 in 13,5 mg/kg T-2 toksina vplivata na zmanjšanje zauživanja krme in slabše priraste. Deset in 13,5 mg/kg T-2 toksina in 10 mg/kg DON-a v krmi povzroči poškodbe DNA v levkocitih, merjene s kometnim testom. Rezultati dokazujejo, da lahko z dodajanjem mikotoksinskega vezalca v krmo vsaj delno preprečimo absorpcijo mikotoksinov iz črevesja in tako zmanjšamo njihov negativni vpliv na oksidacijski stres (primerjava med skupinama z in brez dodatka s 13,5 mg T-2 toksina/kg krme), medtem ko z dodajanjem nukleotidov lahko vplivamo na mehanizme popravljanja poškodb DNA imunskih celic, ki so jih povzročili fuzarijski toksini.

Ključne besede: perutnina / pitovni piščanci / prehrana živali / krma / mikotoksini / fuzarijski toksini / lipidna peroksidacija / proizvodne lastnosti
Acta agriculturae Slovenica, 92(november 2008)1, 29–40.

Agris category codes: L02, U10
COBISS Code           1.01
Jezik: slovenski

ODNOS MED SKUPNIM ŠTEVILOM IN ŠTEVILOM GOJENIH BAKTERIJ IZ HLADNIH TAL

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a) in Stane KAVČIČ

a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, asist.

IZVLEČEK

Namen prispevka je prikazati možnost kombiniranja različnih matematičnih metod za analiziranje sestave krmnih obrokov v danih okoliščinah. Z matematičnimi modeli, ki temeljijo na omejeni optimizaciji, smo proučevali cenovno-stroškovna razmerja v obdobju 1998 do 2008 in iskali morebitne spremembe v sestavi racionalnih krmnih obrokov za goveje pitance. Za analizo smo uporabili normativne in pozitivne matematične metode. S pomočjo klasičnega linearnega programa, nadgrajenega s tehtanim ciljnim programom, smo izvedli normativno analizo. Da bi ugotovili, kako bi se v danih razmerah odločal povprečen rejec, pa smo simulacijo izvedli tudi s pozitivnim matematičnim programiranjem. Dobljeni rezultati kažejo, da se je sestava racionalnega krmnega obroka v zadnjih desetih letih nagnila v prid koruzne silaže, izrazito pa se je zmanjšala količina travne silaže v obroku. Zaradi naravnih danosti v Sloveniji take spremembe niso izvedljive, zato bomo morali več pozornosti posvetiti zniževanju stroškov pridelave travne silaže.

Ključne besede: govedo / biki / pitanci / prehrana živali / krmni obroki / sestava / matematične metode / linearno programiranje / tehtano ciljno programiranje
Acta agriculturae Slovenica, 92(november 2008)1, 41–51.

Agris category codes: E10
COBISS Code           1.01
Jezik: angleški

ANALIZA DOHODKA KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V MAKEDONIJI Z UPORABO FADN METODOLOGIJE

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a), Nenad GEORGIEV in Emil ERJAVEC

a) Univ. Ss. Cyril and Methodius - Skopje, Fac. of Agricultural Sciences and Food, P.O. Box 297, MK-1000 Skopje, Macedonia, dr.

IZVLEČEK

Makedonija ne razpolaga s konsistentnimi podatki o dohodku kmetijskih gospodarstev. S ciljem zapolnitve te vrzeli je bila na vzorcu kmetijskih gospodarstev (KG) uporabljena FADN metodologija, standardiziran in hamoniziran sistem kmetijskega računovodstva EU. Metoda je bila nadgrajena z dodatnimi podatki o proizvodnih vložkih, apliciranih tehnologija in prisotnosti nekmetijskih virov dohodka. Struktura in kmetijski dohodki v Makedoniji v letih 2002–04 so predstavljeni s pomočjo vzorca, ki je vključeval različne ekonomske velikosti in tipe kmetijskih gospodarstev. Rezultati so predstavljeni v primerjavi s podatki držav članic EU. Ekonomska velikost kmetijskega gospodarstev je z 5,9 ESU pet krat manjša kot velja za povprečje EU-25 (32,7 ESU). Bruto dodana vrednost iz kmetijstva je 5.500 EUR/KG, kar predstavlja okoli 15 % EU povprečne vrednosti. Dohodek kmečke družine je dosegel 4.100 EUR v povprečku, štiri krat manj kot povprečje EU-25. Analiza kaže, da bo zaradi razlik v dohodkih, pristop k EU lahko prinesel tudi izboljšanje ekonomskega položaja na tržno usmerjenih KG. Za razliko od EU, vse do leta 2004, makedonsko kmetijstvo ni bilo deležno neposrednih podpor. Vzpostavitev podatkovnega sistema o kmetijskih dohodkih na mikro ravni lahko pomembno izboljša oblikovanje in presojo ukrepov kmetijske politike v predpristopnem obdboju.

Ključne besede: kmetijstvo / kmetijska gospodarstva / dohodki / metodologija FADN / Makedonija
Acta agriculturae Slovenica, 92(november 2008)1, 53–60.

Agris category codes: Q04
COBISS Code           1.01
Jezik: angleški

VPLIV POREKLA STEGEN IN STOPNJE ZRELOSTI NA MAŠČOBNOKISLINSKO SESTAVO LIPIDOV (VIPAVSKEGA) PRŠUTA

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a), Tomaž POLAK, Dajana ŠPACAPAN, Darko ANDRONIKOV in Lea GAŠPERLIN

a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za živilsko tehnologijo, Jamnikarjeva 101, SI-1111 Ljubljana, Slovenija, prof., dr.

IZVLEČEK

V članku je predstavljena maščobnokislinska sestava intra- in intermuskularne maščobe mišic (Mm. biceps femoris, semitendinosus in semimembranosus) pršutov, zaščitenih z geografsko označbo 'Vipavski pršut' in proizvedenih iz slovenske surovine, in pršutov, proizvedenih po isti tehnologiji (v tipu Vipavskega pršuta), vendar sveža stegna izvirajo iz Nemčije ali Italije. Proizvedeni so bili po tradicionalni tehnologiji, t.j. na način, ko se suho soljena prašičja stegna sušijo na zraku brez predhodnega prekajevanja. Maščobno kislinski profil intramuskularne maščobe smo določili s plinsko-tekočinsko kromatografijo po metodi in situ transesterifikacije. V povprečju pršuti vsebujejo 6,89 % intra- in intermuskularne maščobe, glede maščobnokislinske sestave pa 50 % pripada enkrat nenasičenim, 11,8 % večkrat nenasičenim (VNMK) in 38 % nasičenim maščobnim kislinam. Poreklo surovine značilno vpliva na delež VNMK v pršutih, ki je dva odstotka (od skupnih maščobnih kislin) manjši v pršutih izdelanih iz slovenske kot nemške in italijanske surovine. Pomembni pokazatelji prehranske vrednosti lipidov, kot so razmerje P/S (0,31), vsebnost n-3 (0,68 %), vsebnost n-6 (9,02 %) VNMK in razmerje n-6/n-3 (14,1), so podobni podatkom, ki jih navaja literatura za druge vrste pršutov iz južnih držav evropske regije, proizvedenih iz intenzivno vzrejenih prašičev.

Ključne besede: mesni izdelki / pršut / Vipavski pršut / stegna / poreklo / maščobe / sestava / maščobne kisline / Slovenija
Acta agriculturae Slovenica, 92(november 2008)1, 61–74.

Agris category codes: Q03
COBISS Code           1.01
Jezik: angleški

MIKROBIOLOŠKA KAKOVOST SUROVEGA MLEKA PO UVEDBI SISTEMA DVODNEVNEGA ZBIRANJA

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a) in Slavica GOLC TEGER

a) Univ. v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Poljanska cesta 26 a, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, doc. dr, mag.

IZVLEČEK

Preučevali smo mikrobiološko kakovost odkupljenega surovega mleka po odločitvi mlekarn, da bodo mleko zbirale vsake dva dni in ne več dnevno, kot so to izvajale do konca leta 2005. V osrednjem proizvodnem področju Slovenije smo v zimskem in letnem obdobju odvzeli 203 vzorcev mleka iz hladilnih bazenov posameznih proizvajalcev, zbiralnic ter transportnih cistern na sprejemu mlekarne. S standardnimi mikrobiološkimi metodami smo ugotavljali skupno število aerobnih mezofilnih mikroorganizmov, koliformnih in psihrotrofnih mikroorganizmov, število kvasovk in plesni ter koagulaza-pozitivnih stafilokokov. Ugotavljali smo tudi prisotnost posameznih vrst plesni in njihovo sposobnost tvorbe aflatoksinov. Skupno število mikroorganizmov je presegalo 100.000 ke/ml[1] v 48 (23,6 %) od vseh preiskanih vzorcev. Njihovo povprečno število v vseh vzorcih je bilo 4,5 log10 ke/ml. Povprečno število koliformnih mikroorganizmov je znašalo 2,1 log10 ke/ml, število psihrotrofnih mikroorganizmov 3,7 log10 ke/ml, skupno število kvasovk in plesni 2,3 log10 ke/ml in število koagulaza-pozitivnih stafilokokov 1,97 log10 ke/ml. Kvasovke s povprečno koncentracijo 1,7 log10 ke/ml smo ugotovili v 95 % vzorcev, plesni s povprečno koncentracijo 0,6 log10 ke/ml pa v 63,3 % vzorcev. Najpogosteje smo izolirali plesni iz rodov Geotrichum (51,5%), Aspergillus (33,8 %), Mucor (5,9%), Fusarium (2,9%) in Penicillium (2,9%). Nobeden izmed izoliranih sevov iz rodu Aspergillus, ki je kazal značilno rast na gojišču AFPA, ni na gojiščih YES in YGC z metil-β-ciklodekstrinom tvoril aflatoksina M1.

Ključne besede: surovo mleko/ mikrobiološka kakovost / skupno število mikroorganizmov / plesni / aflatoksin M1

[1] Kratice: ke/ml = število kolonijskih enot v ml vzorca.


Acta agriculturae Slovenica, 92(november 2008)1, 75–82.

Agris category codes: P01
COBISS Code           1.01
Jezik: angleški

RAZLIKE V TEMPERATURI TALJENJA ZAČETNIH OLIGONUKLEOTIDOV ZA ODKRIVANJE GENA nosZ

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a) in Boštjan MUROVEC

a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr., mag.

IZVLEČEK

Eden osnovnih principov molekularne biologije je uporaba oligonukleotidov s primerljivimi temperaturami taljenja (Tm). Da bi lahko z oligonukleotidi zajeli tudi evolucijske spremembe na tarčnih sekvencah istega gena znotraj kompleksnih mikrobnih združb, so se raziskovalci zatekli k uporabi degeneriranih oligonukleotidov. Nedavne študije predlagajo vključitev za mikrobe relevantnih parametrov, ki vplivajo na njihovo aktivnost, v modele, ki se trenutno uporabljajo za opis emisij toplogrednih plinov v javnosti. V bližnji prihodnosti pa se predvideva tudi vključitev podatkov o strukturi mikrobnih združb in velikosti njihovih populacij. Ker je eden najmočnejših toplogrednih plinov, N2O, rezultat v največji meri nepopolnega poteka denitrifikacije, sva izbrala gen za reduktazo N2O (nosZ) kot model ter iz objavljene literature sestavila nabor uporabljanih oligonukleotidnih parov. Za vsako varianto degeneriranega oligonukleotida v paru sva izračunala predvideno Tm in primerjala povprečne Tm obeh oligonukleotidov v paru. Tm variant degeneriranih oligonukleotidov so se razlikovale do 13 °C. Več kot 85 % oligonukleotidov je imelo povprečno razliko Tm para > 2 °C, več kot 60 % > 4 °C in več kot 40 % oligonukleotidov je imelo Tm večjo od 6 °C. Z uporabo takih kombinacij pri eni temperaturi prileganja ali ,,PCR z zniževanjem temperature’’ ali hibridizacijskih protokolih, je praktično nemogoče zagotoviti polno uporabo vseh degeneriranih variant. Našteto posledično različno vpliva na potek kemijskih reakcij prepoznave tarčnih mest. Da bi izboljšali konsistentnost molekularnih rezultatov, priporočava uskladitev povprečnih Tm para oligonukleotidov. Podobno pa je potrebno kritično oceniti druge metodološke šibke točke, da bi zagotovili uporabno vrednost rezultatov molekularnih tehnik kot bodočih parametrov v modelih.

Ključne besede: mikrobiologija / molekularna biologija / taljenje / temperatura / oligonukleotidi / nosZ / denitrifikacija / modeli / toplogredni plini
Acta agriculturae Slovenica, 92(november 2008)1, 83–88.

Agris category codes: Q02
COBISS Code           1.03
Jezik: angleški

OSAMITEV BAKTERIJ Escherichia coli, Staphylococcus aureus IN Listeria monocytogenes IZ MLEČNIH PROIZVODOV, KI SO NA TRŽIŠČU V REGIJI AGRA (INDIJA)

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a) in Alka PRAKASH

a) Environmental Biotechnology Lab, Dept. of Zoology, Dayalbagh Educational Institute, IN-282005, Agra, Uttar Pradesh , India, Ph.D.

IZVLEČEK

Iz skute in svežega sira, ki ju prodajajo v neorganiziranih prodajalnah na področju Agre (Indija), smo osamili bakterije Escherichia coli, Staphylococcus aureus in Listeria monocytogenes. Od 116 bakterijskih izolatov iz svežega sira smo identificirali 15 izolatov E. coli, 12 S. aureus in dva L. monocytogenes. Med oseminpetdesetimi izolati bakterij iz skute je bilo identificiranih pet izolatov E. coli, enajst L. monocytogenes in nobenega izolata S. aureus. Rezultati kažejo, da bi bilo za zagotavljanje zdravja potrošnikov nujno potrebno uvesti striktne ukrepe za preprečevanje okužbe mlečnih izdelkov.

Ključne besede: mlečni izdelki / skuta / sveži sir / mikrobiologija / Escherichia coli / Staphylococcus aureus / Listeria monocytogenes / zdravstveno varstvo / Indija

 

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta