Agris category codes: L01, Q04
COBISS Code 1.01
Jezik: angleški
KLAVNA KAKOVOST
AVTOHTONEGA CIKASTEGA GOVEDA
a), Marko ČEPON in
Silvester ŽGUR
a)Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Cika je edina avtohtona pasma govedi
v Sloveniji, katere populacija je v letu 2007 štela okoli 1600 živali.
Rejski cilj za cikasto govedo je kombinirana usmeritev s poudarkom na
prireji mleka. Kljub temu, cikasto govedo redijo v večini primerov v sistemu
krava-tele. V manjši meri pa pasmo še vedno uporabljajo za prirejo mleka v
tradicionalnih regijah za planšarstvo. Glavni namen raziskave je bil dobiti
vpogled v klavno kakovost cikastega goveda, kakor je bila ovrednotena na
klavni liniji. Podatki uporabljeni v raziskavi so bili zbrani v klavnicah v
letih od 2005 do 2007. Cikasto govedo je v letu 2007 predstavljalo le 0,24 %
vsega zaklanega goveda v Sloveniji. Zaklano govedo po kategorijah je bilo
zelo heterogeno (raznoliko) v masi klavnih polovic, kar je vidno v precej
velikih standardnih odklonih. Povprečna masa klavnega trupa kategorije A
(biki do starosti 24 mesecev) je bila 260,3 kg. Večina bikov starih do 24
mesecev in telet je bila razvrščena v O razred za mesnatost (57,1 % in 47,8
%), medtem ko so bili biki starejši od 24 mesecev večinoma razvrščeni v R
razred za mesnatost. Večina telet (88,1 %), bikov starih do 24 mesecev (55,8
%) in bikov starih nad 24 mesecev (49,5 %) je bilo razvrščeno v razred 2 za
zamaščenost. Cikasto govedo večinoma redijo ekstenzivno na majhnih kmetijah,
pogosto na planinskih pašnikih brez dodajanja močnih krmil. To bi lahko bila
priložnost za rejce cikastega goveda za promocijo govedine cikaste pasme na
tržišču z namenom povečanja dohodka. Avtohtona cika je zelo prilagojena na
okolje in pomaga ohraniti biodiverziteto in sonaravno kmetijsko proizvodnjo,
še posebno na marginalnih območjih.
Agris category
codes: L10
COBISS Code 1.01 Jezik: angleški
GENETSKI
PARAMETRI ZA RAST PRI TELETIH ŠAROLE PASME
a), Mojca SIMČIČ in Špela
MALOVRH
a)Univ. v
Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale,
Slovenija, mag., višji predavatelj
IZVLEČEK
Ocenjeni so bili
genetski parametri za rojstno maso (BW), telesno maso na začetku (WB),
sredini (WM) in na koncu pašne sezone (WE) ter ob starosti enega leta (WY).
Podatki so bili zbrani na 319 teletih šarole pasme. Skupno število zapisov
vključno s podatki o poreklu (starši in stari starši) je bilo 377 živali.
Komponente varianc in kovarianc so bile ocenjene z metodo REML in uporabo
VCE-5 paketa. Vplivi spola, zaporedne telitve in leta rojstva so bili
vključeni v modele za vse proučevane lastnosti. Starost telet na začetku
paše je bila kot linearna regresija vključena v modele za vse lastnosti
razen v model za rojstno maso. Starost telet na sredini in na koncu paše ter
starost ob približno enem letu pa je bila kot linearna regresija vključena v
modele za pripadajoče telesne mase. Direktni aditivni genetski vpliv je bil
vključen v modele za vse lastnosti kot naključni vpliv. Ocenjene
heritabilitete za BW, WB, WM, WE in WY so bile 0,62 ± 0,06; 0,23 ± 0,09;
0,35 ± 0,08; 0,29 ± 0,07 in 0,23 ± 0,07.
Agris
category codes:
L10
COBISS Code 1.01 Jezik: angleški
IZRAČUN VERJETNOSTI
GENOTIPOV PrP IN SKUPIN NSP PRI OVCAH V SLOVENIJI
a),
Marko PLOHL in Drago KOMPAN
a)
Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Izračunali smo
verjetnosti genotipov PrP za negenotipizirane ovce v Sloveniji. V analizo
smo zajeli 36 083 ovc in ovnov različnih pasem. Genotip PrP je bil znan za
10 504 živalih. V podatkih je bilo prisotnih pet različnih alelov PrP.
Struktura porekla in podatkov o genotipu PrP se je med pasmami razlikovala.
Z metodo alelnega lupljenja in modelom nepopolne penetrance, smo na podlagi
genotipa sorodnikov iterativno izračunali verjetnosti genotipov PrP za vse
živali. Analize smo opravili za vsako pasmo posebej. Iz verjetnosti
genotipov smo preračunali verjetnosti za skupine NSP (National Scrapie Plan)
ter iz teh povprečno vrednost NSP. Rezultate smo predstavili le na živih
živalih. Prav nobeni živali nismo uspeli z gotovostjo dodatno določiti
genotipa PrP ali skupine NSP. Za 0,0 do 5,7 % živali različnih pasem smo
lahko dodatno določili genotip PrP s 95 % verjetnostjo, medtem ko smo lahko
z enako verjetnostjo dodatno določili skupino NSP za 0,0 do 34,9 % živali
različnih pasem. Menimo, da so vzroki za majhno število dodatnih določitev
genotipa PrP sledeči: veliko število alelov, intermediarne frekvence alelov,
struktura podatkov, uniformna apriorna verjetnost in uporaba modela
nepopolne penetrance. Dodatne določitve genotipa PrP in skupine NSP
predstavljajo prihranek za rejski program. Zaradi majhnega števila dodatnih
določitev metoda ni uporabna za selekcijo celotnih populacij na odpornost
proti praskavcu. V ta namen lahko uporabimo povprečno vrednost NSP, saj ta
parameter združuje vse verjetnosti genotipov PrP in ga lahko izračunamo za
vse živali.
Ključne besede: ovce /
verjetnosti genotipov / genotip PrP / skupina NSP / praskavec / Slovenija
Agris
category codes: L10
COBISS Code 1.01 Jezik: angleški
REZULTATI
POSKUSOV IZ DVOSMERNE SELEKCIJE NA TELESNO MASO PIŠČANCEV PRI 8. TEDNIH
STAROSTI
a) in Antonija HOLCMAN
a)
Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
dr.
IZVLEČEK
Z
namenom ocenjevanja učinkov dolgotrajne selekcije na genetske parametre,
selekcionirane in korelirane lastnosti ter za potrebe izvajanja raziskav s
področij fiziologije, biokemije in molekularne genetike je bil na
Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani izpeljan obsežen dvosmerni
selekcijski poskus na telesno maso piščancev. Enaintrideset generacij smo
odbirali piščance na večjo (D+ linija) in manjšo (D– linija) telesno maso
pri osmih tednih starosti, ki je bila vseskozi edini selekcijski kriterij. V
posameznih generacijah smo proučevali direktne (telesna masa) in korelirane
učinke selekcije (klavne lastnosti, izkoriščanje krme, kakovost jajc in
mesa, reprodukcijske lastnosti, lastnosti mišičnih vlaken, prehranske in
fiziološke lastnosti). V članku so zbrani najpomembnejši rezultati omenjenih
raziskav.
Ključne besede:
perutnina / piščanci / dvosmerna selekcija / rast / korelirane lastnosti
Agris category codes: L10
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
UGOTAVLJANJE PRISOTNOSTI
EKOTIPOV KRANJSKE ČEBELE
(Apis
mellifera carnicaPollman)
V SLOVENIJI NA PODLAGI
RAZLIK V OŽILJENOSTI PREDNJIH KRIL
a)
a) Kmetijski
inštitut Slovenije, Hacquetova 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, dr.
IZVLEČEK
Kranjska čebela (Apis
mellifera carnica Pollman 1879) v Sloveniji, je bila v preteklosti na
podlagi morfoloških kriterijev razdeljena na več skupin oz. ekotipov, česar
pa genetska analiza ni potrdila. Zaradi neenotnih rezultatov smo populacijo
kranjske čebele v Sloveniji še enkrat preučili, tokrat na podlagi
ožiljenosti kril. Pregledali smo 273 vzorcev čebel iz Slovenije, za
primerjavo pa smo uporabili še 68 vzorcev čebel iz Hrvaške, Češke, Grčije in
nekaterih selekcioniranih linij. Na vsakem krilu smo označili 19 točk, na
osnovi katerih smo izmerili in izračunali 37 značilnosti. Analizirali smo
slovensko populacijoin jo primerjali z vzorci čebel iz tujine. Razlike med
slovenskimi in ostalimi skupinami vzorcev so bile statistično značilne,
razlike znotraj populacije v Sloveniji pa ne. Med skupinami vzorcev smo
ugotovili razlike na podlagi diskriminantne analize, analize glavnih
komponent in analize variance. Tudi meritve kubitalnega indeksa so
nakazovale razlike med skupinami. Enak pristopi pri analizi populacije čebel
v Sloveniji ni podprl teze o obstoju različnih ekotipov. Na podlagi
rezultatov sklepamo, da je populacija čebel v Sloveniji homogena in kot taka
ne nudi dodatne variabilnosti, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za selekcijske
ali ohranitvene namene.
Ključne besede: čebele /
kranjska čebela / Apis mellifera carnica / ekotipi / ožiljenost /
krila / Slovenija
Agris
category codes: /
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
Učinkovito Kodiranje zaporedij DNA
a) in Blaž STRES
a)
Univ.
v Ljubljani, Fak. za elektrotehniko, Lab. za računalniško integracijo
proizvodnje, Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, doc. dr.
IZVLEČEK
V zadnjem obdobju
smo priča znatnemu naraščanju uporabe mikroračunalnikov pri raziskavah in
analizah zaporedij DNA. Molekule DNA so računalnikom najpogosteje
predstavljene v obliki zapisov v formatu FASTA , ki kodirajo sekvence DNA v
obliki ASCII niza štirih nukleotidnih oznak A, G, C in T, katerim se po
potrebi pridružijo še degenerativne kode in znak za presledek, ko gre za
množice med seboj poravnanih zaporedij DNA. Zapis FASTA je dojemljiv za
biologa in enostaven za programerja, ki razvija računalniški program, saj si
pri razvoju lahko pomaga z bogatim naborom obstoječih knjižnic za delo z
znakovnimi polji. Kljub omenjenim prednostim ima zapis FASTA določene
slabosti, kot je manj učinkovito iskanje zaporedij nukleotidov, še posebej
ob prisotnosti degenerativnih kod. Druga slabost izvira iz dejstva, da vsak
posamezni znak FASTA za presledek zasede po en zlog računalniškega
pomnilnika, kar je ob prisotnosti velikega števila presledkov neučinkovito
in tudi dodatno manjša hitrost iskanja nukleotidnih zaporedij. Zaradi
omenjenih slabosti predstavljamo alternativni zapis zaporedij DNA, ki
omogoča hitrejše iskanje nukleotidnih zaporedij in učinkovitejše
shranjevanje informacij o poravnavi, kar vodi v hitrejše delovanje programov
in odpira možnost shranjevanja večjega števila zapisov DNA v delovni
pomnilnik računalnika.
Agris
category codes: D50
COBISS Code 1.04 Jezik: slovenski
Smernice na področju poskusov na živalih
a)
a)
Univ.
v Ljubljani, Medicinska fak., Inštitut za patologijo, Medicinski
eksperimentalni center, Zaloška 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
IZVLEČEK
V juniju 2007 je v
Italiji potekalo skupno srečanje FELASA (Federation of European Laboratory
Animal Science Associations) in ICLAS (International Council for Laboratory
Animal Science), katerega se je udeležilo preko 1100 strokovnjakov iz vseh
kontinentov. Na simpoziju je bil predstavljen obsežen pregled najnovejših
znanstvenih dognanj in tehnologije s področja znanosti o laboratorijskih
živalih, ki je potekal v znamenju predstavitev, konzultacij ter
pripravljanja smernic za prihodnost. Na srečanju predstavljene teme se
nanašajo predvsem na izboljšave in inovativno tehnologijo eksperimentalnih
postopkov, oskrbo in uporabo živali v poskusih, zakonodajo, usposabljanje
osebja ter etike in so v prispevku podrobneje opisane. V prispevku namenjamo
nekaj poudarka tudi evropski zakonodaji, ki je v procesu dopolnjevanja in
spreminjanja. Vse v EU sprejete spremembe bodo namreč vplivale tudi na
predpise v Sloveniji.
Agris
category codes: L51
COBISS Code 1.01 Jezik: slovenski
UGOTAVLJANJE ŠTEVILA
PROBIOTIČNIH MIKROORGANIZMOV V KRMNIH MEŠANICAH
a), Bojana BOGOVIČ-MATIJAŠIĆ in Irena ROGELJ
a)
Univ.
v Ljubljani, Biotehniška Fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230
Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
V prehrani živali
se uporablja širok spekter probiotičnih mikroorganizmov, ki pripadajo
mlečnokislinskim bakterijam, kvasovkam ali rodu Bacillus. V raziskavi
smo ugotavljali število mikroorganizmov oziroma njihovih spor v različnih
krmnih mešanicah in premiksih, ki so vsebovali komercialne probiotične
pripravke Bioplus 2b, Vebac ali Biosaf. Pri bakterijskih sevih Bacillus
subtilis in Bacillus licheniformis, ki smo ju osamili iz
pripravka Bioplus 2b, smo ugotavljali občutljivost za antibiotike,
protimikrobno aktivnost ter sposobnost preživetja v simuliranem želodčnem in
črevesnem soku. Ugotovili smo, da je bilo v vseh testiranih proizvodih
število probiotičnih mikroorganizmov oziroma spor manjše od deklariranega.
Razlika med deklariranim in ugotovljenim številom je bila največja pri
proizvodih z dodatkom pripravkov Vebac in Biosaf. Izolata B. subtilis
in B. licheniformis sta občutljiva za vse izbrane antibiotike razen
metronidazola. Test preživetja je pokazal, da simulirana želodčni oz.
črevesni sok nimata večjega vpliva na preživetje spor, vegetativne celice
obeh sevov Bacillus pa so zelo občutljive za nizke vrednosti pH in
žolčne soli. B. licheniformis je inhibiral rast predvsem po Gramu
pozitivnih bakterij, medtem ko je bil B. subtilis učinkovitejši proti
po Gramu negativnim bakterijam.
Agris
category codes: L73
COBISS Code 1.03 Jezik: angleški
PCR-RFLP ANALIZA
POLIMORFIZMOV V PROMOTORJU LAKTOFERINSKEGA GENA PRI GOVEDU IN POVEZAVA S
SUBKLINIČNIM MASTITISOM
a), Gao-ming HE, Yan-liang WANG in Zhao-xia
ZHANG
a)
Shihezi University, College of Animal Science & Technology, Shihezi Xinjiang,
China 832000
IZVLEČEK
Mastitis smo
ugotavljali na osnovi kliničnih znakov. Sto dvajset krav smo razdelili v dve
skupini, 60 živali je bilo v kontrolni skupini (zdrave živali), drugih 60 pa
v poskusni skupini (živali s subkliničnim mastitisom) in ugotavljali
povezavo med subkliničnim mastitisom in polimorfizmom restrikcijskih
fragmentov (PCR-RFLP) promotorske regije gena za laktoferin. Rezultati
kažejo, da bi bil polimorfizem v promotorski regiji govejega laktoferinskega
gena lahko povezan z dovzetnostjo za mastitis.
