Agris category codes: L10, Q04
COBISS                    1.01
Jezik: slovenski

Prireja in fizikalne lastnosti jajc slovenskih tradicionalnih pasem kokoši lahkega tipa

Alenka STRELEC ¹, Dušan TERČIČ, Špela MALOVRH, Antonija HOLCMAN

¹ Gozdna ulica 24, SI-2327 Rače, Slovenija

IZVLEČEK

Plodnostne in rastne lastnosti kuncev štirih različnih genotipov

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

¹ Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, mag.

IZVLEČEK

Primerjali smo uspešnost osemenitve, verjetnost izločitve samice po osemenitvi, telesno maso samic in mladičev ter velikost in maso gnezda v skupinah kuncev različnih genotipov. Formirali smo 4 skupine: 30 samic SIKA materne linije (linija A) smo osemenili s samci iste linije (skupina A v× A), 23 samic SIKA očetovske linije (linija C) s samci iste linije (skupina C × C), 30 samic linije A s samci linije C (skupina A × C) in 30 samic linije A s samci kalifornijske pasme (skupina A × Cal). Mladiče smo individualno tehtali tedensko od rojstva do odstavitve (na 35. dan starosti). Pri uspešnosti osemenitve, verjetnosti izločitve samic in velikosti gnezda od kotitve do odstavitve se heterozis ni pojavil, prav tako ni bilo razlik med A × C in A × Cal skupino v večini proučevanih lastnosti. Izjema je bilo število mrtvorojenih mladičev v gnezdu, ki je bilo pri A × C skupini višje kot pri A × A in A × Cal skupini. Kunci v skupini A × C so bili statistično značilno težji od skupine A × A pri vseh tehtanjih od rojstva do odstavitve, od skupine C × C pa pri tehtanjih od rojstva do 21. dne starosti. Mladiči v skupini A × C so bili težji tudi od skupine A × Cal pri vseh tehtanjih.

Agris category codes: L10, Q04
COBISS                    1.01
Jezik: angleški

Senzorične lastnosti mesa kopunov treh genotipov

Špela MALOVRH ¹, Katarina HRIBERŠEK, Dušan TERČIČ, Marko VOLK, Božidar ŽLENDER, Tomaž POLAK, Antonija HOLCMAN

¹ Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr.

IZVLEČEK

Kopune treh genotipov (grahasti prelux, sulmtaler, štajerska kokoš) smo pitali v izpustih in zaklali pri dveh starostih (163 in 198 dni ). Petelinčke smo kastrirali pri starosti 47 dni in jih pri starosti 84 dni preselili v hlev z izpustom. Živali so imele krmo in vodo po volji. Po deset trupov vsakega genotipa in starosti smo ob zakolu vzorčili za senzorično analizo. Štirje usposobljeni ocenjevalci so na presnih trupih ocenili tri lastnosti (skala 1–5) in na pečenih trupih 19 lastnosti (skala 1–7). Reznost smo merili na ohlajenih rezinah mesa z aparatom Texture Analyser, TA.XT plus, kontaktni nastavek po Volodkevich. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili proceduro MIXED v SAS/STAT. Starost ob zakolu je vplivala na devet, genotip na pet ter interakcija med starostjo in genotipom na tri senzorične lastnosti. Rezna trdnost se je med genotipi razlikovala, povečala pa se je s starostjo. Noben od genotipov ni najboljši v večini senzoričnih lastnosti, zato je odločitev, kateri genotip kopunov bi bil najprimernejši, odvisna predvsem od želja in pomembnosti senoričnih lastnosti s strani porabnikov.

Agris category codes: L53
COBISS                    1.01
Jezik: angleški

Analiza vplivov na potek telitve pri šarole in limuzin pasmi na Pedagoško raziskovalnem centru Logatec

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

¹ Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

V nalogi smo analizirali vplive na potek telitve pri pasmi šarole in limuzin na Pedagoško raziskovalnem centru Logatec. Analizirali smo 492 teletih šarole in limuzin pasme, rojenih med leti 1995 in 2006. Potek telitev smo ocenili z ocenami od 1 do 3, kjer 1 pomeni lahko telitev (krava teli sama oziroma z manjšo pomočjo), 2 težko telitev (večja pomoč najmanj 2 oskrbnikov ali veterinarja) in 3 carski rez. Tako smo ugotovili, da na potek telitve vplivajo: pasma, zaporedna telitev, rojstvo dvojčkov, leto telitve in rojstna masa. Pogostnost težkih telitev je pri šarole pasmi znašala 18,7 %, pri limuzin pasmi pa 7,8. Pri dvojčkih je bila težka telitev kar 4 krat pogostejša kot pri enojčkih. Pri analizi vpliva zaporedne telitve se je izkazalo, da izstopajo predvsem prve telitve, torej telitve telic, medtem ko med ostalimi zaporednimi telitvami ni bilo razlik. S povečevanjem rojstne mase telet se je povečala verjetnost za težke telitve.

Navidezna prebavljivost surovih beljakovin in surovih maščob pri linijah miši selekcioniranih na višji oziroma nižji odstotek telesnih maščob

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

¹ Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Debelost in naraščanje indeksa telesne mase (ITM) predstavljata v današnjem času velik zdravstveni problem pri ljudeh, prekomerna zamaščenost pa je prav tako nezaželena pri reji domačih živali, saj poslabšuje gospodarnost prireje. V naši raziskavi smo preučevali vpliv debelosti laboratorijskih miši na navidezno prebavljivost surovih beljakovin in surovih maščob zaužite krme. V dveh prebavljivostnih poskusih smo uporabili dve selekcijski liniji miši, linijo F (višji odstotek telesnega maščevja) in L (nižji odstotek telesnega maščevja). V prvem poskusu smo uporabili 21 samcev obeh linij (11 linije F in 10 linije L), starih od 9,0 do 18,6 tednov, v drugem pa 23 samcev (11 linije F in 12 linije L), starih od 9,6 do 11,0 tednov. V času poskusa (5 zaporednih dni) smo živali dnevno tehtali, merili količino zaužite krme in zbirali blato. Po postopkih weendske analize smo v vzorcih določili vsebnost surovih beljakovin in surovih maščob v krmi in blatu. Rezultati so pokazali, da med linijama F in L obstajajo statistično značilne razlike v navidezni prebavljivosti surovih beljakovin in surovih maščob. Pri zauživanju krme ni bilo statistično značilnih razlik med linijama, so se pa pokazale statistično značilne razlike pri zaužiti krmi na g telesne mase. Linija L je bolje prebavila tako surove beljakovine (79,6 %), kot tudi surove maščobe (91,8 %), v primerjavi z linijo F, pri kateri je bila navidezna prebavljivost v povprečju 77,1 % oziroma 87,0 % za surove beljakovine in surove maščobe. Glede na dobljene rezultate sklepamo, da z razlikami v navidezni prebavljivosti beljakovin in maščob krme ne moremo razložiti velikih fenotipskih razlik med linijama.

Agris category codes: T01
COBISS                    1.01
Jezik: angleški

Kritične točke potencialnega obremenjevanja okolja v proizvodnji tradicionalnih živil

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

¹ Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, asist.

IZVLEČEK

Celostno ocenjevanje vplivov na okolje v kmetijski proizvodnji živil je sorazmerno mlada raziskovalna dejavnost. Trenutne metode, ki omogočajo ocenjevanje vpliva na okolje v sistemih proizvodnje in nadaljnjega ravnanja s proizvodom, so t.i. input-output računovodstvo, analize ekoloških sledi, ocenjevanje življenjskega cikla, finančno ocenjevanje zunanjih vplivov na okolje, okoljska bilanca kmetije in obremenjevanje okolja zaradi transporta. Podrobne analize vpliva na okolje so drage, prav tako pa za izvedbo potrebujemo precej časa in specifičnih podatkov. S preliminarno identifikacijo kritičnih točk potencialnega obremenjevanja okolja pridobimo rezultate, ki so nam v pomoč pri določevanju obsega in ciljev analize in pri postavljanju mej preučevanega sistema. V tej študiji smo identificirali postopke v štirih modelnih proizvodnih linijah evropskih tradicionalnih živil (sir, pršut, pivo, cvetača) in na podlagi strokovnega znanja opravili izbiro kritičnih okoljskih točk. Pripravljen pregled smo opravili zaradi nadaljnje uporabe v konceptualni študiji ocenjevanja življenjskega cikla. Menimo, da je opisani postopek mogoče uporabiti tudi za druge pristope presoje vplivov na okolje.

Agris category codes: T01
COBISS                    1.01
Jezik: slovenski

Vpliv velikosti delcev organskih komunalnih odpadkov na proizvodnjo bioplina

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

¹ Janševa ulica 3a, SI-4240 Radovljica, Slovenija

IZVLEČEK

V Sloveniji postaja problematika komunalnih odpadkov vedno bolj aktualna, saj je ravnanje z odpadki eno najslabše rešenih nalog v okviru varstva okolja. Odlaganje na deponije je trenutno najbolj običajna praksa ravnanja s komunalnimi odpadki. Posledica neprimernega ravnanja z odpadki je tudi prekomerno sproščanje metana iz odlagališč, zato bo potrebno poiskati primernejše rešitve. V tej raziskavi smo ugotavljali, kakšna je potencialna produkcija metana iz organskih komunalnih odpadkov glede na njihovo različno granulacijo (delci različnih velikosti: >100 mm, 40–100 mm, 10–40 mm in <10 mm). Vzorcem smo predhodno določili delež organske snovi (OS), suho snov (SS), skupni organski ogljik (TOC), dušik po Kjeldahlu (TKN), NH4+ in C/N razmerje. Pred inkubacijo in po njej smo določili kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Iz podatkov, pridobljenih v testu biokemijskega metanskega potenciala (BMP), smo izračunali naslednje parametre: kumulativno produkcijo metana, metanski potencial in izplen metana. Izkazalo se je, da velikost delcev pomembno vpliva na metanski potencial organskih komunalnih odpadkov in da bo le-te pred presnovo v bioplin potrebno zdrobiti.

Agris category codes: A50
COBISS                    1.02
Jezik: slovenski

Pregled sistemov predmetnih oznak za področje znanosti o živalih v izbranih biotehniških podatkovnih zbirkah

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

¹ Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za agronomijo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, izr. prof.

IZVLEČEK

Članek obravnava tri najpomembnejše biotehniške/kmetijske podatkovne zbirke Agricola, Agris, in CAB Abstracts (CABA) glede na predmetne oznake o znanosti o živalih (proizvodnja in varstvo živali, veterina). Podan je obsežen pregled zbirk, indeksiranje in klasifikacijske sheme. Predstavljeni so koncepti, kot so ontologije in metapodatki. Prikazane so predmetne kategorije in razlike med zbirkami pri opisovanju vsebin o živalih, akvakulturi in ribištvu. Različni pojmi se uporabljajo za podobne koncepte. Drevesaste strukture, tezavri, ključne besede oz. deskriptorji so predstavljeni glede na ožje in širše pojme, preferenčne pojme, nedeskriptorje in sorodne pojme oz. gesla. Obstajajo različne hierarhične smeri glede na proizvodne ali taksonomske koncepte. CABA ima najbolj kompleksno hierarhično drevo v smislu taksonomije. V različnih zbirkah se uporabljajo različne relacije med deskriptorji, nedeskriptorji in sorodnimi gesli, zato je kartiranje vsebine odvisno od podatkovne zbirke. Zaslonske slike opisujejo rabo spletnih tezavrov. Prikazane so večjezikovne funkcije tezavra Agrovoc. Portali oz. platforme so obravnavane glede na iskalno sintakso, fraze, boolovo logiko, znake za krajšanje ali maskiranje. Razlike med zbirkami vplivajo na natančnost in odziv oz. priklic ter šum. Za učinkovitejšo rabo bi morali uporabniki pridobiti več znanj o učinkovitih rabah podatkovnih zbirk in informacijskih sistemov.