Agris category codes: S40
COBISS
1.01
Jezik: slovenski
Odpor do živil
med slovenskimi osnovnošolci
1, Maja
KOROŠEC, Stojan KOSTANJEVEC, Alenka POLAK,
Verena KOCH
1
Tacenska cesta 135 a, SI-1133 Ljubljana, Slovenija, dr.
IZVLEČEK
Članek predstavlja analizo vzrokov
za odpor do živil med slovenskimi osnovnošolci, starimi od 10 to 15 let,
glede na spol, razred in kraj bivanja. V anketni raziskavi je sodelovalo 628
osnovnošolcev iz 16 naključno izbranih šol v Sloveniji. Ugotovili smo, da
osnovnošolci največ odklanjajo živila zaradi senzoričnih lastnosti, kot sta
okus in vonj. Med dejavniki okolja imajo na odklanjanje živil največji vpliv
prehranske navade v družini. Anketirana dekleta so bolj izbirčna kot fantje.
Manj odklonilen odnos imajo le do zelenjave. Starejši učenci bolj odklanjajo
živila živalskega izvora, predvsem notranjih organov (npr. možgani, jetrca,
vampi), kot njihovi mlajši kolegi. Razlike med osnovnošolci iz zahodne in
vzhodne Slovenije se kažejo v odporu do mesa mehkužcev in dvoživk.
Osnovnošolci v zahodni Sloveniji imajo manjši odpor do tovrstne hrane.
Ključne besede: prehrana ljudi /
osnovnošolci / odpor do hrane / prehranske navade / Slovenija
Agris category
codes: L02
COBISS
1.02 Jezik: angleški
Uporaba zelišč
in začimb ter njihovih ekstraktov v prehrani živali
1,
Mojca VOLJČ, Janez SALOBIR, Vida REZAR
1Univ. v
Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale,
Slovenija, dr.
IZVLEČEK
Prepoved uporabe
nutritivnih antibiotikov v prehrani živali v Evropi in naraščajoča zavest
potrošnikov je sprožila potrebo po uporabi naravnih in zdravih prehranskih
dodatkov za doseganje boljših proizvodnih rezultatov. Rastlinske izvlečke v
prehrani živali uporabljamo kot stimulatorje apetita in prebave, za
preprečevanje in zdravljenje nekaterih bolezenskih stanj, za stimuliranje
fizioloških funkcij, kot barvila in kot antioksidante. Predstavljen članek
je pregled dosedanjih znanstvenih dognanj o uporabi rastlinskih ekstraktov v
prehrani perutnine, prašičev in prežvekovalcev.
Agris
category codes:
L51 COBISS
1.01 Jezik: angleški
Časovna
odvisnost tvorbe kazalcev oksidacijskega stresa pri prašičih, povzročenega s
prehrano, obogateno z maščobami ter z ali brez dodatka vitamina E
1, Janez
SALOBIR, Vida REZAR
1
Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
dr.
IZVLEČEK
V raziskavi smo
spremljali časovno odvisnost oksidacijskega stresa, povzročenega z dodatkom
večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) ter vlogo vitamina E pri
njegovem zmanjšanju. Poskus smo izvedli na prašičih kot modelu za človeka. V
individualne bilančne kletke smo uhlevili 24 mladih rastočih prašičev ter
jih po obdobju prilagajanja razdelili v tri skupine. Vse tri skupine so
dobivale enake osnovne izokalorične dnevne obroke z dodatki škroba, lanenega
olja ali lanenega olja in vitamina E. Oksidacijski stres smo ovrednostili
kot stopnjo poškodb jedrne DNK limfocitov in gralulocitov, koncentracijo
malondialdehida (MDA) v krvni plazmi, 24-urno izločanje MDA s sečem in
koncentracijo izomer vitamina E v krvni plazmi. Vrednosti navedenih
parametrov so bile določene na začetku poskusa, po 24 urah, po 6 dneh in na
koncu 22 dnevnega poskusa. Rezultati so pokazali, da je visoka vsebnost
večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) v prehrani povečala poškodbe
jedrne DNK limfocitov in granulocitov že po 6 dneh. Limfociti so se, v
primerjavi z granulociti, izkazali kot bolj občutljivi. Koncentracija MDA v
krvni plazmi in v 24-tih urah izločena količina MDA s sečem se je v našem
primeru izkazala kot boljši pokazatelj oksidacijskega stresa v primerjavi s
stopnjo poškodb DNK limfocitov, še posebno granulocitov. Dodatek vitamina E
je učinkovito zaščitil krvne celice pred povečanimi poškodbami DNK v
celotnem poskusnem obdobju, medtem ko smo po 24 urah in tudi po 6 dneh
ugotovili statistično značilno večjo koncentracijo MDA v primerjavi z
začetnimi vrednostmi. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da
dodatek vitamina E oba tipa preiskovanih krvnih celic v celoti zaščiti pred
poškodbami DNK, nastajanje produktov lipidne peroksidacije pa se lahko
zmanjša le po dolgotrajnejšem dodajanju.
Ključne besede:
prašiči / prehrana živali / oksidacijski stres / poškodbe DNK / večkrat
nenasičene maščobne kisline / vitamin E / kometni test / malondialdehid
Agris
category codes: L51
COBISS
1.01 Jezik: angleški
Vpliv pektina
na prebavo beljakovin in metabolizem pri rastočih podganah
1,
Philippe PATUREAU MIRAND, Andrej OREŠNIK, Janez SALOBIR
1
Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
doc., dr.
IZVLEČEK
Da bi poskusili
razložiti povezavo in vpliv krmljenja pektina iz limonine lupine na prebavo
in presnovo, smo izmerili maso vsebine prebavil, maso tkiv prebavil ter
izločen in absorbiran dušik pri laboratorijskih podganah. Štiriindvajset
rastočih laboratorijskih podgan moškega spola seva Wistar (s povprečno
telesno maso 98,8 g ± 5,3 g) smo 20 dni krmili ad libitum z
uravnoteženo krmo, ki je vsebovala kazein kot vir beljakovin. V poskusni
krmi smo 96 g pšeničnega škroba zamenjali z 80 g pektina iz limonine lupine
in 16 g mešanice rastlinskih olj. Izračunali smo navidezno prebavljivost
beljakovin in navidezno biološko vrednost beljakovin ter določili maso
posameznih tkiv in vsebine prebavil. V poskusni skupini, ki je imela v krmi
pektin, smo izmerili večjo maso tkiv posameznih delov prebavil v primerjavi
s kontrolno skupino, s statistično značilnimi razlikami pri tankem in slepem
črevesju. Masa vsebine tankega in debelega črevesja je bila statistično
značilno večja pri skupini s pektinom. V skupini s pektinom v krmi so živali
zaužile značilno manj suhe snovi krme in imele manjše priraste, značilno več
izločenega dušika v blatu, pa tudi značilno manj izločenega dušika preko
seča. Posledica razlik v izločanju dušika preko blata ali seča je značilno
manjša navidezna prebavljivost in navidezna neto izkoristljivost beljakovin,
medtem, ko je navidezna biološka vrednost beljakovin ostala nespremenjena.
Agris category codes: L10
COBISS
1.01 Jezik: slovenski
Uporaba DNA
označevalcev za preverjanje porekla pri ovcah in določanja očetovstva v
čredah z več plemenskimi ovni
1, Drago KOMPAN, Peter DOVČ, Simon HORVAT
1 Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Rodovniški podatki
kontroliranih tropov so bistvenega pomena za rejce ovc in izvajanje
selekcijskih programov. V tej študiji smo preverili, če je možno z osmimi
molekularno genetskimi označevalci ter uporabo računalniškega programa ATLAS
preveriti skladnost podatkov v več-generacijskih rodovnikih
jezersko-solčavske in oplemenjene jezersko-solčavske pasme. Ugotovili smo
90,9 % točnost beleženja rodovniških podatkov, medtem ko smo neskladja
ugotovili pri štirih družinah od 44-ih. V dveh primerih je bil potomcu
nepravilno pripisan oče ali mati, pri ostalih dveh primerih pa sta bila
jagnjetu napačno pripisana oba starša. V drugem delu raziskave smo poskušali
z istim nizom mikrosatelitnih označevalcev določiti očetovstva štirim
jagnjetom istrske pramenke, kjer v času paritev v trop pripuščajo dvajset
ovnov in tako jagnje nima poznanega očeta. Trem jagnjetom smo lahko
nedvoumno določili očeta z izločitvijo ostalih devetnajstih. V enem primeru
smo ugotovili, da niz osmih označevalcev ni dovolj informativen za določitev
očeta potomcu, zato smo analizo razširili in z vključitvijo dodatnih štirih
mikrosatelitnih označevalcev uspešno določili očetovstvo tudi v tem primeru.
Z izbranim nizom molekularnih označevalcev in obdelave podatkov je možno
učinkovito preverjati obstoječe rodovniške podatke in napovedati očetovstvo
jagnjetom v tropih, kjer pripuščajo večje število ovnov. Rezultati take
analize so lahko v pomoč rejcem in selekcijskim službam za izboljšanje
točnosti rodovniških podatkov in učinkovitejše načrtovanje reje in selekcije
pri ovcah.
Agris
category codes: L10
COBISS
1.01 Jezik: angleški
In vitro model mlečne žleze: vzpostavitev in
določitev značilnosti epitelne celične linije iz kozje
mlečne žleze
1, Sonja
PRPAR, Peter DOVČ
1
Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Zahtevne
transkriptomske študije, ki vključujejo poskuse na živih živalih, je mogoče
nadomestiti z ustreznimi in vitro modeli. Cilj naše raziskave je bil
vzpostaviti celično linijo epitelnih celic, pridobljenih iz primarne celične
kulture kozje mlečne žleze v laktaciji. Žlezno tkivo koze (Capra hircus)
sanske pasme smo razgradili v raztopini kolagenaze in hialuronidaze in
nacepili v plastične posodice. Pri rasti na plastični podlagi so se pojavile
značilne epitelne strukture v obliki tlakovcev in večje celice nepravilnih
oblik, ki so po zunanjosti ustrezale mioepitelnim celicam. Ob dodatku
laktogenih hormonov (inzulin, hidrokortizon, prolaktin) v medij in po
daljšem obdobju rasti ter ob visoki gostoti celic na plastični podlagi so se
oblikovale kupolaste strukture, ki so posledica diferenciacije zaradi
medceličnih interakcij. Za karakterizacijo različnih celičnih tipov smo
uporabili imunofluorescenčno barvanje za α-aktin gladkih mišic, vimentin in
različne citokeratine. Z barvanjem smo potrdili prisotnost epitelnih in
mioepitelnih celic. Popolno diferenciacijo celic smo dosegli z gojenjem na
komercialno pripravljenem matriksu, ki posnema bazalno membrano in vsebuje
laminin, kolagen IV in različne rastne faktorje. Celice so se na podlagi iz
ekstracelularnega matriksa in ob dodatku laktogenih hormonov morfološko in
funkcionalno diferencirale. Nastale so sferične strukture, podobne alveolam
mlečne žleze v laktaciji. Z reverzno verižno reakcijo s polimerazo (RT-PCR)
smo na izolirani RNA preverili prisotnost mRNA za mlečne proteine.
Agris
category codes: /
COBISS
1.01 Jezik: angleški
Nove kombinacije začetnih oligonukleotidov s
primerljivimi temperaturami taljenja zaznavajo najvišje
število sekvenc
nosZ
v podatkovnih bazah
1, Boštjan
MUROVEC
1
Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
dr., mag.
IZVLEČEK
V tej študiji sva
raziskala obstoječe sekvence začetnih oligonukleotidov, s katerimi se
pomnožujejo fragmenti gena za reduktazo N2O (nosZ), da bi
proučila njihovo zmožnost prepoznavanja variant sekvenc nosZ.
Objavljene sekvence gena nosZ daljše od 380 aminokislninskih ostankov
sva pridobila od FunctionalGene Database /Repository (http://flyingcloud.cme.msu.edu/fungene/)
in jih analizirala s programom PrimerChart. Raziskala sva število, ki ga
prepoznajo posamične možne kombinacije začetnih oligonukleotidov. V
nadaljevanju sva spreminjala natančnost prileganja začetnih oligonukleotidov
na tarčno DNK tako, da sva dovolila 1, 2, or 3 napačna parjenja med začetnim
oligonukleotidom in DNK. Tako sva identificirala nove kombinacije začetnih
oligonukleotidov, ki ustvarijo ustrezno dolge fragmente (> 500 bp), s
povišano sposobnostjo prepoznavanja sekvenc pri primerljivi temperaturi
taljenja začetnih oligonukleotidov. Prav tako so se nakazale nove možnosti
za izboljšanje začetnih oligonukleotidov z vnosom novih degeneriranih mest.
Ta študija nakazuje, da je novejše molekularne metode možno in tudi potrebno
pogosto nadgrajevati s ciljanimi bioinformatskimi pristopi.
Agris
category codes: /
COBISS
1.01 Jezik: angleški
Osamitev plazmida pTC18
seva Prevotellaruminicola TC18 in njegova
uporaba v razvoju prenosljivih vektorjev Escherichia
coli-P. ruminicola
1
1
Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
dr., mag.
IZVLEČEK
V vampnem sevu
Prevotella ruminicola TC18 smo odkrili 3 kilobazne pare dolgo plazmidno
DNA, jo poimenovali pTC18 in klonirali v Escherichiacoli. Na
njeni osnovi smo razvili več različic prenosljivega plazmida, ki je poleg
pTC18 vseboval še selekcijski marker tetQ iz sevov rodu
Bacteroides in plazmidni vektor E. coli pUC19. Prenosljive
vektorje smo s HaeIII metilazo zaščitili proti restrikciji v P.
ruminicola 23 in jih nato poskusili vnesti v P. ruminicola 23 z
elektrotransformacijo. Kljub mnogim poskusom nismo uspeli pridobiti proti
tetraciklinu odpornih sevov P. ruminicola 23.
Agris
category codes: /
COBISS
1.01 Jezik: angleški
Iskanje konjugativnega transpozona v vampni bakteriji
Prevotella
bryantii B14
Gregor GORENC 1,
Tomaž ACCETTO,
1
Univ. v
Ljubljani,
Biotehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
dr.
IZVLEČEK
Ker sevi rodu
Prevotella iz vampa le izjemoma posedujejo plazmide in je opisanih le
nekaj bakteriofagov, je zelo verjetno, da izmenjava genov pri teh organizmih
vključuje druge poti. Veliki konjugativni transpozoni omogočajo prenos genov
pri rodu Bacteroides, filogenetskih sorodnikih vampnih prevotel.
Dostop do delno ali v celoti sekvenciranih genomov predstavnikov
Bacteroides in Prevotella je omogočil iskanje ohranjenih regij
znotraj domnevnih konjugativnih transpozonov. S poravnavo več sekvenc znanih
ali domnevnih genov konjugativnih transpozonov iz vrst Bacteroides
thetaiotaomicron, Prevotella intermedia, Bacteroides fragilis
in rodu Tanerella smo določili delno ohranjene regije v najbolj
ohranjenem genu konjugativne transpozicije, traG, in jih uporabili za
izdelavo primernih začetnih oligonukleotidov za pomnoževanje dela gena pri
vampnih sevih iz rodu Prevotella. Analiza sekvenc subkloniranih
pomnožkov je pri P. bryantii B14 razkrila prisotnost
hipotetičnega gena, podobnega odprtemu čitalnemu okvirju BF2880 seva B.
fragilis YCH46, ki je del velikega konjugativnega transpozona. Z
inverzno verižno reakcijo s polimerazo smo potrdili prvotne ugotovitve.
Izdelali smo delno mapo regije domnevnega konjugativnega transpozona pri
P. bryantii B14, ki nakazuje, da je prišlo do medrodovnega
horizontalnega prenosa genov.
Agris
category codes: L01, L50
COBISS
1.01 Jezik: angleški
Vpliv genotipa in gostote naselitve na počutje,
serumske in biokemijske parametre pri brojlerjih v severni in osrednji
Nigeriji
1,
Jafaru Ari GWASKA, Adebowale Emmanuel SALAKO
1
Nasarawa State University, Faculty of Agriculture, Department of Animal
Science, Keffi, Shabu-Lafia Campus, P.M.B. 135, Lafia, Nigerija,
dr.
IZVLEČEK
V raziskavi smo
skušali oceniti vpliv genotipa in gostote naselitve na počutje živali,
hematološke in biokemijske parametre seruma brojlerjev v 28 dnevnem poskusu.
Dvesto sedem štiri tedne starih brojlerjev provinienc Anak Titan in Arbor
Acre smo naključno porazdelili v tri oddelke z gostoto naselitve 8,3, 11,1
in 14,3 ptic/m2, kar je ustrezalo 17, 22 in 30 pticam na oddelek
(2,01 × 1,00 m) v faktorskem poskusu 2x3. Za vsako obravnavo smo imeli po
tri ponovitve. Počutje živali smo ocenjevali z ocenami za držo telesa,
perje, žulje na nogah, kljuvanje, odrivanje, preganjanje, spopade in
smrtnost. V vzorcih krvi smo določili hematokrit (PCV), število rdečih
krvničk (RBC), belih krvničk (WBC), hemoglobin (Hb), srednji volumen
eritrocitov (MCV), srednjo maso hemoglobina na eritrocit (MCH) in srednjo
koncentracijo hemoglobina v hematokritu (MCHC). Krvni serum smo uporabili za
določitev vsebnosti skupnih beljakovin, albumina, globulina, glukoze,
holesterola in kreatinina. V poskusu nismo opazili z genotipom povzročenih
razlik v indikatorjih počutja (P > 0,05). Gostota naselitve je značilno
(P < 0,05) vplivala na pogostnost odrivanja, lovljenja in bojev, ki smo jih
najpogosteje opazovali pri najgosteje naseljenih živalih. Med različnimi
genotipi in naselitvenimi različicami nismo opazili razlik v hematološkem
profilu (P > 0,05). Genotip in gostota naselitve ravno tako nista vplivala
na biokemijske parametre v krvnem serumu (P > 0,05). Pri nobenem od
proučevanih parametrov nismo opazili interakcij med genotipom in gostoto
naselitve. Zaključujemo, da tudi najvišja gostota naselitve,14,3 živali /m2
ni povzročala značilnega stresa.
Ključne besede: perutnina
/ pitovni piščanci / genotip / gostota naselitve / krvni parametri / dobro
počutje živali
Agris
category codes: L02, P30
COBISS
1.01 Jezik: angleški
Drevesno pašna raba in rudnine na kraškem pašniku
Matej VIDRIH 1,
Anton VIDRIH, Milan POGAČNIK, Drago KOMPAN
1Univ.
v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za agronomijo, Jamnikarjeva 101, SI-1000
Ljubljana, Slovenija,
asist., dr.
IZVLEČEK
Na območju
planinskega pašnika je bil napravljen pregled rodovitnosti zemlje in nato
izveden poljski poskus o vplivu gnojenja s P na vsebnost rudnin v zelinju
kraške vegetacije. V prispevku so predstavljeni podatki o vsebnosti organske
snovi v tleh, C in N, kapacitete sorpcije ter zasičenost z bazami
sorptivnega dela tal. Ugotovljena je bila velika variabilnost v debelini
vrhnje plasti zemlje, pH vrednosti in oskrbljenosti tal s K. Značilna je
tudi nizka zasičenost z bazami sorptivnega dela tal in veliko pomanjkanje
rastlinam dostopnega P v zemlji. Za določanje vsebnosti rudnin v zelinju
razpoložljivem za pašo in smukanje, je bilo vzorčeno šest različnih vrst
rastlin, ki predstavljajo znaten delež krme v različnih delih pašne sezone.
V travah, ki predstavljajo ob koncu pomladi znaten delež razpoložljive krme
je bila ugotovljena zelo nizka vsebnost P (1,1 g kg−1 SS). V
listju navadne leske (Corylus avellana L.) in navadne bukve (Fagus
sylvatica L.) je bila vsebnost P enaka kot v zelinju plazeče detelje (Trifolium
repens L.) in je bila dovolj visoka za pokritje potreb pašnih živali po
P, če je v obroku dovolj zaužitega zelinja. V listih lesnatih rastlin je
bila ugotovljena visoka vsebnost Mn, toda še vedno pod vrednostjo, ki vpliva
na zmanjšanje dnevnih prirastov pri jagnjetih. Gnojenje s fosfati ni imelo
značilnega vpliva na povečanje vsebnosti P v zelinju, toda močno je vplivalo
na zmanjšanje vsebnosti Ca v zelinju rastlin ruše. Uporabljena fosfatna
gnojila niso značilno vplivala na spremembo vsebnosti Zn, Mn, Fe in Cu v
zelinju razpoložljivem za pašo. Višji pridelek zelinja dosežen z uporabo
fosfatnih gnojil ni učinkoval razredčitveno na vsebnost mikroelementov v
zelinju kraškega pašnika.
Ključne besede: živinoreja
/ prehrana živali / paša / kraški pašniki / tla / zelinje / minerali /
superfosfati
1Univ.
v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za agronomijo, Jamnikarjeva 101, SI-1000
Ljubljana, Slovenija,
prof., dr., mag.
IZVLEČEK
Biotehniška
fakulteta in Skupina Panvita smo v sodelovanju postavili preizkusni
bioplinski reaktor, ki je pomanjšana različica gospodarskega bioplinskega
reaktorja. Namen gradnje preizkusnega reaktorja je bil znanstveno
raziskovalnem delo na področju pridobivanja bioplina in hkrati optimiziranje
procesov v gospodarskih reaktorjih ter preizkušanja novih substratov v
proizvodnji bioplina. Zgradili smo 2500 litrski reaktor, od celotnega
volumna reaktorja je 500 litrov plinohrama. Kot cilj v prvem obratovalnem
obdobju smo ovrednotili bioplinski potencial surove prašičje gnojevke in
delno prečiščene prašičje gnojevke. Pravilno ovrednoten osnovni substrat je
izhodišče za vse nadaljnje preizkuse, saj je to medij v katerem se bodo
vrednotili vsi substrati ali mešanice substratov. S tremi ponovitvami smo
dosegli v povprečju 524 litrov CH4 na kilogram organske suhe
snovi (OSS).