Home 


Acta agriculturae Slovenica, 94(december 2009)2, 87–93.

Agris category codes: S40
COBISS
                   1.01
Jezik: slovenski

Odpor do živil med slovenskimi osnovnošolci

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

1, Maja KOROŠEC, Stojan KOSTANJEVEC, Alenka POLAK,
Verena KOCH

1 Tacenska cesta 135 a, SI-1133 Ljubljana, Slovenija, dr.

IZVLEČEK

Članek predstavlja analizo vzrokov za odpor do živil med slovenskimi osnovnošolci, starimi od 10 to 15 let, glede na spol, razred in kraj bivanja. V anketni raziskavi je sodelovalo 628 osnovnošolcev iz 16 naključno izbranih šol v Sloveniji. Ugotovili smo, da osnovnošolci največ odklanjajo živila zaradi senzoričnih lastnosti, kot sta okus in vonj. Med dejavniki okolja imajo na odklanjanje živil največji vpliv prehranske navade v družini. Anketirana dekleta so bolj izbirčna kot fantje. Manj odklonilen odnos imajo le do zelenjave. Starejši učenci bolj odklanjajo živila živalskega izvora, predvsem notranjih organov (npr. možgani, jetrca, vampi), kot njihovi mlajši kolegi. Razlike med osnovnošolci iz zahodne in vzhodne Slovenije se kažejo v odporu do mesa mehkužcev in dvoživk. Osnovnošolci v zahodni Sloveniji imajo manjši odpor do tovrstne hrane.

Ključne besede: prehrana ljudi / osnovnošolci / odpor do hrane / prehranske navade / Slovenija


Acta agriculturae Slovenica, 94(december 2009)2, 95–102.

Agris category codes: L02
COBISS
                   1.02
Jezik: angleški

Uporaba zelišč in začimb ter njihovih ekstraktov v prehrani živali

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

1, Mojca VOLJČ, Janez SALOBIR, Vida REZAR

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr.

IZVLEČEK

Prepoved uporabe nutritivnih antibiotikov v prehrani živali v Evropi in naraščajoča zavest potrošnikov je sprožila potrebo po uporabi naravnih in zdravih prehranskih dodatkov za doseganje boljših proizvodnih rezultatov. Rastlinske izvlečke v prehrani živali uporabljamo kot stimulatorje apetita in prebave, za preprečevanje in zdravljenje nekaterih bolezenskih stanj, za stimuliranje fizioloških funkcij, kot barvila in kot antioksidante. Predstavljen članek je pregled dosedanjih znanstvenih dognanj o uporabi rastlinskih ekstraktov v prehrani perutnine, prašičev in prežvekovalcev.

Ključne besede: živinoreja / prašiči / prežvekovalci / perutnina / prehrana živali / zelišča / začimbe / rastlinski izvlečki


Acta agriculturae Slovenica, 94(december 2009)2, 103–110.

Agris category codes: L51
COBISS                    1.01
Jezik:
angleški

Časovna odvisnost tvorbe kazalcev oksidacijskega stresa pri prašičih, povzročenega s prehrano, obogateno z maščobami ter z ali brez dodatka vitamina E

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

1, Janez SALOBIR, Vida REZAR

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr.

IZVLEČEK

V raziskavi smo spremljali časovno odvisnost oksidacijskega stresa, povzročenega z dodatkom večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) ter vlogo vitamina E pri njegovem zmanjšanju. Poskus smo izvedli na prašičih kot modelu za človeka. V individualne bilančne kletke smo uhlevili 24 mladih rastočih prašičev ter jih po obdobju prilagajanja razdelili v tri skupine. Vse tri skupine so dobivale enake osnovne izokalorične dnevne obroke z dodatki škroba, lanenega olja ali lanenega olja in vitamina E. Oksidacijski stres smo ovrednostili kot stopnjo poškodb jedrne DNK limfocitov in gralulocitov, koncentracijo malondialdehida (MDA) v krvni plazmi, 24-urno izločanje MDA s sečem in koncentracijo izomer vitamina E v krvni plazmi. Vrednosti navedenih parametrov so bile določene na začetku poskusa, po 24 urah, po 6 dneh in na koncu 22 dnevnega poskusa. Rezultati so pokazali, da je visoka vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) v prehrani povečala poškodbe jedrne DNK limfocitov in granulocitov že po 6 dneh. Limfociti so se, v primerjavi z granulociti, izkazali kot bolj občutljivi. Koncentracija MDA v krvni plazmi in v 24-tih urah izločena količina MDA s sečem se je v našem primeru izkazala kot boljši pokazatelj oksidacijskega stresa v primerjavi s stopnjo poškodb DNK limfocitov, še posebno granulocitov. Dodatek vitamina E je učinkovito zaščitil krvne celice pred povečanimi poškodbami DNK v celotnem poskusnem obdobju, medtem ko smo po 24 urah in tudi po 6 dneh ugotovili statistično značilno večjo koncentracijo MDA v primerjavi z začetnimi vrednostmi. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da dodatek vitamina E oba tipa preiskovanih krvnih celic v celoti zaščiti pred poškodbami DNK, nastajanje produktov lipidne peroksidacije pa se lahko zmanjša le po dolgotrajnejšem dodajanju.

Ključne besede: prašiči / prehrana živali / oksidacijski stres / poškodbe DNK / večkrat nenasičene maščobne kisline / vitamin E / kometni test / malondialdehid


Acta agriculturae Slovenica, 94(december 2009)2, 111–119.

Agris category codes: L51
COBISS 
                  1.01
Jezik: angleški

Vpliv pektina na prebavo beljakovin in metabolizem pri rastočih podganah

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

1, Philippe PATUREAU MIRAND, Andrej OREŠNIK, Janez SALOBIR

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, doc., dr.

IZVLEČEK

Da bi poskusili razložiti povezavo in vpliv krmljenja pektina iz limonine lupine na prebavo in presnovo, smo izmerili maso vsebine prebavil, maso tkiv prebavil ter izločen in absorbiran dušik pri laboratorijskih podganah. Štiriindvajset rastočih laboratorijskih podgan moškega spola seva Wistar (s povprečno telesno maso 98,8 g ± 5,3 g) smo 20 dni krmili ad libitum z uravnoteženo krmo, ki je vsebovala kazein kot vir beljakovin. V poskusni krmi smo 96 g pšeničnega škroba zamenjali z 80 g pektina iz limonine lupine in 16 g mešanice rastlinskih olj. Izračunali smo navidezno prebavljivost beljakovin in navidezno biološko vrednost beljakovin ter določili maso posameznih tkiv in vsebine prebavil. V poskusni skupini, ki je imela v krmi pektin, smo izmerili večjo maso tkiv posameznih delov prebavil v primerjavi s kontrolno skupino, s statistično značilnimi razlikami pri tankem in slepem črevesju. Masa vsebine tankega in debelega črevesja je bila statistično značilno večja pri skupini s pektinom. V skupini s pektinom v krmi so živali zaužile značilno manj suhe snovi krme in imele manjše priraste, značilno več izločenega dušika v blatu, pa tudi značilno manj izločenega dušika preko seča. Posledica razlik v izločanju dušika preko blata ali seča je značilno manjša navidezna prebavljivost in navidezna neto izkoristljivost beljakovin, medtem, ko je navidezna biološka vrednost beljakovin ostala nespremenjena.

Ključne beseda: beljakovine / prebavljivost / presnova / pektin / tanko črevo / debelo črevo / laboratorijske podgane


Acta agriculturae Slovenica, 94(december 2009)2, 121–131.

Agris category codes: L10
COBISS 
                  1.01
Jezik: slovenski

Uporaba DNA označevalcev za preverjanje porekla pri ovcah in določanja očetovstva v čredah z več plemenskimi ovni

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

1, Drago KOMPAN, Peter DOVČ, Simon HORVAT

Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Rodovniški podatki kontroliranih tropov so bistvenega pomena za rejce ovc in izvajanje selekcijskih programov. V tej študiji smo preverili, če je možno z osmimi molekularno genetskimi označevalci ter uporabo računalniškega programa ATLAS preveriti skladnost podatkov v več-generacijskih rodovnikih jezersko-solčavske in oplemenjene jezersko-solčavske pasme. Ugotovili smo 90,9 % točnost beleženja rodovniških podatkov, medtem ko smo neskladja ugotovili pri štirih družinah od 44-ih. V dveh primerih je bil potomcu nepravilno pripisan oče ali mati, pri ostalih dveh primerih pa sta bila jagnjetu napačno pripisana oba starša. V drugem delu raziskave smo poskušali z istim nizom mikrosatelitnih označevalcev določiti očetovstva štirim jagnjetom istrske pramenke, kjer v času paritev v trop pripuščajo dvajset ovnov in tako jagnje nima poznanega očeta. Trem jagnjetom smo lahko nedvoumno določili očeta z izločitvijo ostalih devetnajstih. V enem primeru smo ugotovili, da niz osmih označevalcev ni dovolj informativen za določitev očeta potomcu, zato smo analizo razširili in z vključitvijo dodatnih štirih mikrosatelitnih označevalcev uspešno določili očetovstvo tudi v tem primeru. Z izbranim nizom molekularnih označevalcev in obdelave podatkov je možno učinkovito preverjati obstoječe rodovniške podatke in napovedati očetovstvo jagnjetom v tropih, kjer pripuščajo večje število ovnov. Rezultati take analize so lahko v pomoč rejcem in selekcijskim službam za izboljšanje točnosti rodovniških podatkov in učinkovitejše načrtovanje reje in selekcije pri ovcah.

Ključne besede: ovce / poreklo / očetovstvo / molekularna genetika / genetski označevalci


Acta agriculturae Slovenica, 94(december 2009)2, 133–138.

Agris category codes: L10
COBISS 
                  1.01
Jezik: angleški

In vitro model mlečne žleze: vzpostavitev in določitev značilnosti epitelne celične linije iz kozje mlečne žleze

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

1, Sonja PRPAR, Peter DOVČ

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Zahtevne transkriptomske študije, ki vključujejo poskuse na živih živalih, je mogoče nadomestiti z ustreznimi in vitro modeli. Cilj naše raziskave je bil vzpostaviti celično linijo epitelnih celic, pridobljenih iz primarne celične kulture kozje mlečne žleze v laktaciji. Žlezno tkivo koze (Capra hircus) sanske pasme smo razgradili v raztopini kolagenaze in hialuronidaze in nacepili v plastične posodice. Pri rasti na plastični podlagi so se pojavile značilne epitelne strukture v obliki tlakovcev in večje celice nepravilnih oblik, ki so po zunanjosti ustrezale mioepitelnim celicam. Ob dodatku laktogenih hormonov (inzulin, hidrokortizon, prolaktin) v medij in po daljšem obdobju rasti ter ob visoki gostoti celic na plastični podlagi so se oblikovale kupolaste strukture, ki so posledica diferenciacije zaradi medceličnih interakcij. Za karakterizacijo različnih celičnih tipov smo uporabili imunofluorescenčno barvanje za α-aktin gladkih mišic, vimentin in različne citokeratine. Z barvanjem smo potrdili prisotnost epitelnih in mioepitelnih celic. Popolno diferenciacijo celic smo dosegli z gojenjem na komercialno pripravljenem matriksu, ki posnema bazalno membrano in vsebuje laminin, kolagen IV in različne rastne faktorje. Celice so se na podlagi iz ekstracelularnega matriksa in ob dodatku laktogenih hormonov morfološko in funkcionalno diferencirale. Nastale so sferične strukture, podobne alveolam mlečne žleze v laktaciji. Z reverzno verižno reakcijo s polimerazo (RT-PCR) smo na izolirani RNA preverili prisotnost mRNA za mlečne proteine.

Ključne besede: koze / mlečna žleza / molekularna genetika / celična kultura / laktogeneza / kazeini / ekspresija / imunofluorescenca


Acta agriculturae Slovenica, 94(december 2009)2, 139–142.

Agris category codes: /
COBISS 
                  1.01
Jezik: angleški

Nove kombinacije začetnih oligonukleotidov s primerljivimi temperaturami taljenja zaznavajo najvišje število sekvenc nosZ v podatkovnih bazah

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

1, Boštjan MUROVEC

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr., mag.

IZVLEČEK

V tej študiji sva raziskala obstoječe sekvence začetnih oligonukleotidov, s katerimi se pomnožujejo fragmenti gena za reduktazo N2O (nosZ), da bi proučila njihovo zmožnost prepoznavanja variant sekvenc nosZ. Objavljene sekvence gena nosZ daljše od 380 aminokislninskih ostankov sva pridobila od FunctionalGene Database /Repository (http://flyingcloud.cme.msu.edu/fungene/) in jih analizirala s programom PrimerChart. Raziskala sva število, ki ga prepoznajo posamične možne kombinacije začetnih oligonukleotidov. V nadaljevanju sva spreminjala natančnost prileganja začetnih oligonukleotidov na tarčno DNK tako, da sva dovolila 1, 2, or 3 napačna parjenja med začetnim oligonukleotidom in DNK. Tako sva identificirala nove kombinacije začetnih oligonukleotidov, ki ustvarijo ustrezno dolge fragmente (> 500 bp), s povišano sposobnostjo prepoznavanja sekvenc pri primerljivi temperaturi taljenja začetnih oligonukleotidov. Prav tako so se nakazale nove možnosti za izboljšanje začetnih oligonukleotidov z vnosom novih degeneriranih mest. Ta študija nakazuje, da je novejše molekularne metode možno in tudi potrebno pogosto nadgrajevati s ciljanimi bioinformatskimi pristopi.

Ključne besede: mikrobiologija / molekularna biologija / denitrifikacija / dušikov oksid / reduktaza / temperatura taljenja / zaznavanje
Acta agriculturae Slovenica, 94(december 2009)2, 143–146.

Agris category codes: /
COBISS 
                  1.01
Jezik: angleški

Osamitev plazmida pTC18 seva Prevotella ruminicola TC18 in njegova uporaba v razvoju prenosljivih vektorjev Escherichia coli-P. ruminicola

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

1

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr., mag.

IZVLEČEK

V vampnem sevu Prevotella ruminicola TC18 smo odkrili 3 kilobazne pare dolgo plazmidno DNA, jo poimenovali pTC18 in klonirali v Escherichia coli. Na njeni osnovi smo razvili več različic prenosljivega plazmida, ki je poleg pTC18 vseboval še selekcijski marker tetQ iz sevov rodu Bacteroides in plazmidni vektor E. coli pUC19. Prenosljive vektorje smo s HaeIII metilazo zaščitili proti restrikciji v P. ruminicola 23 in jih nato poskusili vnesti v P. ruminicola 23 z elektrotransformacijo. Kljub mnogim poskusom nismo uspeli pridobiti proti tetraciklinu odpornih sevov P. ruminicola 23.

Ključne besede: mikrobiologija / anaerobne bakterije / Prevotella ruminicola / prenosljivi vektor / vamp
Acta agriculturae Slovenica, 94(december 2009)2, 147–152.

Agris category codes: /
COBISS 
                  1.01
Jezik: angleški

Iskanje konjugativnega transpozona v vampni bakteriji Prevotella bryantii B14

 Gregor GORENC 1, Tomaž ACCETTO,

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr.

IZVLEČEK

Ker sevi rodu Prevotella iz vampa le izjemoma posedujejo plazmide in je opisanih le nekaj bakteriofagov, je zelo verjetno, da izmenjava genov pri teh organizmih vključuje druge poti. Veliki konjugativni transpozoni omogočajo prenos genov pri rodu Bacteroides, filogenetskih sorodnikih vampnih prevotel. Dostop do delno ali v celoti sekvenciranih genomov predstavnikov Bacteroides in Prevotella je omogočil iskanje ohranjenih regij znotraj domnevnih konjugativnih transpozonov. S poravnavo več sekvenc znanih ali domnevnih genov konjugativnih transpozonov iz vrst Bacteroides thetaiotaomicron, Prevotella intermedia, Bacteroides fragilis in rodu Tanerella smo določili delno ohranjene regije v najbolj ohranjenem genu konjugativne transpozicije, traG, in jih uporabili za izdelavo primernih začetnih oligonukleotidov za pomnoževanje dela gena pri vampnih sevih iz rodu Prevotella. Analiza sekvenc subkloniranih pomnožkov je pri P. bryantii B14 razkrila prisotnost hipotetičnega gena, podobnega odprtemu čitalnemu okvirju BF2880 seva B. fragilis YCH46, ki je del velikega konjugativnega transpozona. Z inverzno verižno reakcijo s polimerazo smo potrdili prvotne ugotovitve. Izdelali smo delno mapo regije domnevnega konjugativnega transpozona pri P. bryantii B14, ki nakazuje, da je prišlo do medrodovnega horizontalnega prenosa genov.

Ključne besede: mikrobiologija / molekularna genetika / konjugativni transpozon / Prevotella bryantii / Bacteroides fragilis
Acta agriculturae Slovenica, 94(december 2009)2, 153–158.

Agris category codes: L01, L50
COBISS 
                  1.01
Jezik: angleški

Vpliv genotipa in gostote naselitve na počutje, serumske in biokemijske parametre pri brojlerjih v severni in osrednji Nigeriji

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

1, Jafaru Ari GWASKA, Adebowale Emmanuel SALAKO

1 Nasarawa State University, Faculty of Agriculture, Department of Animal Science, Keffi, Shabu-Lafia Campus, P.M.B. 135, Lafia, Nigerija, dr.

IZVLEČEK

V raziskavi smo skušali oceniti vpliv genotipa in gostote naselitve na počutje živali, hematološke in biokemijske parametre seruma brojlerjev v 28 dnevnem poskusu. Dvesto sedem štiri tedne starih brojlerjev provinienc Anak Titan in Arbor Acre smo naključno porazdelili v tri oddelke z gostoto naselitve 8,3, 11,1 in 14,3 ptic/m2, kar je ustrezalo 17, 22 in 30 pticam na oddelek (2,01 × 1,00 m) v faktorskem poskusu 2x3. Za vsako obravnavo smo imeli po tri ponovitve. Počutje živali smo ocenjevali z ocenami za držo telesa, perje, žulje na nogah, kljuvanje, odrivanje, preganjanje, spopade in smrtnost. V vzorcih krvi smo določili hematokrit (PCV), število rdečih krvničk (RBC), belih krvničk (WBC), hemoglobin (Hb), srednji volumen eritrocitov (MCV), srednjo maso hemoglobina na eritrocit (MCH) in srednjo koncentracijo hemoglobina v hematokritu (MCHC). Krvni serum smo uporabili za določitev vsebnosti skupnih beljakovin, albumina, globulina, glukoze, holesterola in kreatinina. V poskusu nismo opazili z genotipom povzročenih razlik v indikatorjih počutja (P > 0,05). Gostota naselitve je značilno (P < 0,05) vplivala na pogostnost odrivanja, lovljenja in bojev, ki smo jih najpogosteje opazovali pri najgosteje naseljenih živalih. Med različnimi genotipi in naselitvenimi različicami nismo opazili razlik v hematološkem profilu (P > 0,05). Genotip in gostota naselitve ravno tako nista vplivala na biokemijske parametre v krvnem serumu (P > 0,05). Pri nobenem od proučevanih parametrov nismo opazili interakcij med genotipom in gostoto naselitve. Zaključujemo, da tudi najvišja gostota naselitve,14,3 živali /m2 ni povzročala značilnega stresa.

Ključne besede: perutnina / pitovni piščanci / genotip / gostota naselitve / krvni parametri / dobro počutje živali
Acta agriculturae Slovenica, 94(december 2009)2, 159–166.

Agris category codes: L02, P30
COBISS 
                  1.01
Jezik: angleški

Drevesno pašna raba in rudnine na kraškem pašniku

Matej VIDRIH 1, Anton VIDRIH, Milan POGAČNIK, Drago KOMPAN

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za agronomijo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, asist., dr.

IZVLEČEK

Na območju planinskega pašnika je bil napravljen pregled rodovitnosti zemlje in nato izveden poljski poskus o vplivu gnojenja s P na vsebnost rudnin v zelinju kraške vegetacije. V prispevku so predstavljeni podatki o vsebnosti organske snovi v tleh, C in N, kapacitete sorpcije ter zasičenost z bazami sorptivnega dela tal. Ugotovljena je bila velika variabilnost v debelini vrhnje plasti zemlje, pH vrednosti in oskrbljenosti tal s K. Značilna je tudi nizka zasičenost z bazami sorptivnega dela tal in veliko pomanjkanje rastlinam dostopnega P v zemlji. Za določanje vsebnosti rudnin v zelinju razpoložljivem za pašo in smukanje, je bilo vzorčeno šest različnih vrst rastlin, ki predstavljajo znaten delež krme v različnih delih pašne sezone. V travah, ki predstavljajo ob koncu pomladi znaten delež razpoložljive krme je bila ugotovljena zelo nizka vsebnost P (1,1 g kg−1 SS). V listju navadne leske (Corylus avellana L.) in navadne bukve (Fagus sylvatica L.) je bila vsebnost P enaka kot v zelinju plazeče detelje (Trifolium repens L.) in je bila dovolj visoka za pokritje potreb pašnih živali po P, če je v obroku dovolj zaužitega zelinja. V listih lesnatih rastlin je bila ugotovljena visoka vsebnost Mn, toda še vedno pod vrednostjo, ki vpliva na zmanjšanje dnevnih prirastov pri jagnjetih. Gnojenje s fosfati ni imelo značilnega vpliva na povečanje vsebnosti P v zelinju, toda močno je vplivalo na zmanjšanje vsebnosti Ca v zelinju rastlin ruše. Uporabljena fosfatna gnojila niso značilno vplivala na spremembo vsebnosti Zn, Mn, Fe in Cu v zelinju razpoložljivem za pašo. Višji pridelek zelinja dosežen z uporabo fosfatnih gnojil ni učinkoval razredčitveno na vsebnost mikroelementov v zelinju kraškega pašnika.

Ključne besede: živinoreja / prehrana živali / paša / kraški pašniki / tla / zelinje / minerali / superfosfati
Acta agriculturae Slovenica, 94(december 2009)2, 167–172.

Agris category codes: P05
COBISS 
                  1.01
Jezik: angleški

Predstavitev pilotnega reaktorja in aplikativna določitev bioplinskega potenciala osnovnega substrata, prašičje gnojevke

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

1, Aleš ZVER

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za agronomijo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, prof., dr., mag.

IZVLEČEK

Biotehniška fakulteta in Skupina Panvita smo v sodelovanju postavili preizkusni bioplinski reaktor, ki je pomanjšana različica gospodarskega bioplinskega reaktorja. Namen gradnje preizkusnega reaktorja je bil znanstveno raziskovalnem delo na področju pridobivanja bioplina in hkrati optimiziranje procesov v gospodarskih reaktorjih ter preizkušanja novih substratov v proizvodnji bioplina. Zgradili smo 2500 litrski reaktor, od celotnega volumna reaktorja je 500 litrov plinohrama. Kot cilj v prvem obratovalnem obdobju smo ovrednotili bioplinski potencial surove prašičje gnojevke in delno prečiščene prašičje gnojevke. Pravilno ovrednoten osnovni substrat je izhodišče za vse nadaljnje preizkuse, saj je to medij v katerem se bodo vrednotili vsi substrati ali mešanice substratov. S tremi ponovitvami smo dosegli v povprečju 524 litrov CH4 na kilogram organske suhe snovi (OSS).

Ključne besede: bioplinski reaktor / prašičja gnojevka / bioplin / metan / električna energija

 

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta