V tem prispevku predstavljamo končne rezultate ocenjevanja vplivov konkretnih primerov iz proizvodnih linij tradicionalnih živil na okolje. Na primerih uvajanja inovacij v proizvodnje linije v proizvodnji tradicionalnih živil (sir, pršut, cvetača) smo preverili ustreznost vnaprej vzpostavljenega metodološkega ogrodja za ocenjevanje vplivov na okolje. Na podlagi eksperimentalnih podatkov smo opravili popis emisij, iz popisa pa smo izračunali doprinos proizvodnih postopkov k posameznim kategorijam okoljskih vplivov. Glede na dostopnost in kakovost podatkov smo ocenili doprinos različnih postopkov pridelave k več kategorijam obremenjevanja okolja (izpusti toplogrednih plinov, prekurzorji kislega dežja, prekomerno kopičenje hranil v okolju, potencial za nastajanje ozonskih lukenj, raba kmetijskih površin in raba drugih virov).

Ključne besede: živilska industrija / tradicionalna živila / sir / pršut / cvetača / Brassica / vplivi na okolje / varstvo okolja / Evropa

Porast debelosti v moderni družbi je povezan z večjo pojavnostjo z debelostjo povezanih bolezni in predstavlja veliko finančno breme za javno zdravstvo. Pomembno odkritje na področju mikrobiologije prebavnega trakta sesalcev je povezano z vlogo prebavne mikrobiote pri razvoju debelosti. Z novimi molekularnimi metodami in poskusi z gnotobiotskimi živalmi so do neke mere pojasnili udeležbo prebavne mikrobiote pri uravnavanju telesne mase in energijskega ravnovesja gostitelja. Prebavna mikrobiota vpliva na vnos hranil in porabo energije iz hrane in pospešuje shranjevanje le-te v maščobna tkiva s procesi fermentacije, olajšane absorpcije in tudi z vplivom na izražanje gostiteljevih genov (protein Fiaf) ter na aktivnost gostiteljevih encimov (proteinska kinaza AMPK). Pri debelih miših in ljudeh je prebavna mikrobiota dokazano bolj učinkovita pri izkoriščanju energije iz hrane kot pri suhih. osebkih. Obstajajo značilne razlike v sestavi mikrobne združbe glede na debel oz. suh fenotip. V prebavilih debelih živali in ljudi se dosledno kaže povišan delež predstavnikov bakterij iz debla Firmicutes na račun zmanjšanja predstavnikov debla Bacteroidetes, obe prevladujoči debli pa v prebavilih sesalcev skupaj predstavljata do 90 % vseh bakterij. Izkazalo se je, da je prebavna mikrobiota udeležena tudi pri patofiziologiji debelosti preko dejavnikov, kot je mikrobni LPS. Rezultati raziskav kažejo, da lahko spremembe deleža maščob v hrani vplivajo na sestavo mikrobne združbe ter da te spremembe vplivajo na pojavnost metabolnih bolezni. Odpira se novo področje manipulacije prebavne mikrobiote za zdravljenje debelosti in z njo povezanih bolezni.

Ključne besede: mikrobiologija / prebavni trakt / debelo črevo / mikrobiota / Bacteroidetes / Firmicutes / debelost / ITM / genomika / metagenomika

Prispevek opisuje vzorčenje, osamitev in biokemijsko karakterizacijo bakterije Staphylococus aureus iz surovega mleka krav in bivolov ter mlečnih proizvodov (khoa in skuta) na neorganiziranem proizvodnem območju mesta Agra v Indiji. Vzorci surovega kravjega mleka, skute in khoe kažejo, da je bila kontaminacija s S. aureus močnejsa na vzhodu Agre (Ram Bagh), medtem ko so bili vzorci surovega mleka bivolov bolj kontaminirani na območju zahodnega dela Agre (Sikandra). Najnižjo raven kontaminacije smo opazovali v vzorcih khoe in skute z zahodnega dela Agre (Sikandra) in v vzorcih kravjega in bivoljega mleka s severnega (Dayalbagh) in vzhodnega dela Agre (Ram Bagh). Visoka stopnja kontaminacije mleka in mlečnih proizvodov kaže, da zaščitni ukrepi za preprečevanje kontaminacij niso ustrezni in jih je nujno treba izboljšati, da bi se izognili ogrožanju javnega zdravja.

Ključne besede: mleko / mlečni izdelki / mikrobiologija / Staphylococcus aureus / izolacija / biokemična karakterizacija

Rak mlečne žleze je najpogostejša oblika raka pri ženskah, zelo pogost pa je tudi pri nekaterih vrstah domačih živali (psi, mačke). Vse najnovejše raziskave s področja biologije mlečne žleze podpirajo hipotezo rakave matične celice, po kateri naj bi tumor izviral iz matične celice mlečne žleze ali njenih zgodnjih potomk. Tumorji nastanejo zaradi napake v uravnavanju sicer natančno kontroliranega procesa samoobnavljanja matičnih celic, kar je njihova temeljna lastnost. Tak tumor vsebuje subpopulacijo celic z lastnostmi matičnih celic, ki omogočajo razvoj in diferenciacijo tumorja ter prispevajo k celični heterogenosti. Vlogo rakavih matičnih celic v rakavem tkivu lahko primerjamo z vlogo normalnih matičnih celic v zdravem tkivu. Njihov obstoj je bil sprva dokazan pri krvnem raku, kasneje pa še pri malignih spremembah kompaktnih tkiv: možgan, prostate, debelega črevesa, trebušne slinavke in mlečne žleze. Identifikacija matičnih celic v zdravem in tumorskem tkivu mlečne žleze je razkrila vzroke za molekularno kompleksnost raka mlečne žleze pri ljudeh in živalih. Hipoteza rakave matične celice ima pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju in zdravljenju dedne in sporadične oblike raka dojke pri ženskah. Matične celice z okvarjenim mehanizmom samoobnavljanja so odporne na obsevanje in kemoterapijo in zato predstavljajo osrednjo tarčo pri razvoju novih zdravil in strategij za zdravljenje raka dojke.

Ključne besede: mlečna žleza / matične celice / rak / medicina