Prispevek povzema ključne rezultate doktorske raziskave Kožar (2010), katere glavni cilj disertacije je bil uvesti metodo pozitivnega matematičnega programiranja (PMP) v sektorsko modeliranje slovenskega kmetijstva z namenom širitve nabora orodij za kvantitativno analizo učinkov sprememb ekonomsko političnega okolja na slovensko kmetijstvo. Uporabljen je bil modelni sistem CAPRI, komparativni statični model delnega ravnovesja evropskega kmetijstva. Model omogoča testiranje političnih in ekonomskih scenarijev na agregatni ravni EU27, na ravni skupin držav članic, na ravni držav članic, na ravni NUTS 2 regij in po posameznih proizvodih. Drugi cilj doktorske raziskave je bil testirati uvedeni pristop s pomočjo celovite regionalne presoje proizvodnih in ekonomskih učinkov uveljavitve dveh scenarijev dolgoročnih sprememb politike neposrednih plačil prvega stebra SKP na slovensko in evropsko kmetijstvo. Agregirani rezultati na ravni EU27 kažejo, da bi odprava neposrednih plačil prispevala k padcu izhodiščnega dohodka iz kmetijstva za 17 %. Učinki so lahko izrazito manj ugodni za posamezne skupine držav članic, države članice in regije znotraj njih, odvisno od deleža neposrednih plačil v dohodku iz kmetijstva, specializiranosti in konkurenčnosti proizvodnje. Najizrazitejši in tudi najbolj negativni proizvodni učinki so napovedani za sektor krav dojilj (na ravni EU27 po obeh scenarijih 6 % zmanjšanje velikosti čred glede na izhodišče). Največji vpliv na agregatne rezultate za EU27 ima padec velikosti čred krav dojilj v Španiji in Franciji, ki povzroči verigo učinkov na druge proizvode. Slovenija je med tistimi območji, ki bodo beležila manj ugodne rezultate. Rezultati so lahko podcenjeni zaradi fiksne obravnave kmetijskih zemljišč in načina modeliranja proizvodno nevezanih plačil.

Ključne besede: kmetijstvo / skupna kmetijska politika / CAP / sektorsko modeliranje / matematično programiranje / Slovenija

V dvojnem slepem testu smo 34 porabnikov zaprosili, da povedo, ali so zaznali razlike glede izgleda, arome, sočnosti, okusa v ustih in splošnega vtisa med prostoživečimi potočnimi postrvmi in v ribogojnici vzrejenimi potočnimi postrvmi. Tiste, ki so razlike zaznali, smo zaprosili, naj povedo kateri od obeh vzorcev je bil glede na omenjene lastnosti po njihovem mnenju boljši. Rezultati so pokazali, da je za vsako od lastnosti najmanj 75 % porabnikov menilo, da so zaznali razliko med obema vzorcema. Glede izgleda in arome so dali prednost prostoživečim postrvim, glede sočnosti in okusa vzrejenim postrvim, glede splošnega vtisa pa je 15 porabnikov dalo prednost prostoživečim in 16 vzrejenim ribam. Pomen in pomembnost rezultatov, ki jih dobimo s tovrstnimi testi pri porabnikih smo vrednotili v kontekstu pozicioniranja rib in izdelkov, ki izvirajo iz akvakulture ali ribištva.

Ključne besede: ribe / potočna postrv / Salmo trutta / senzorična kakovost / porabniki / reja / ribolov

Proučevali smo povprečno trajanje in pogostost posameznih oblik obnašanja pri pitovnih kuncih ter možen vpliv obogatitve okolja z letvijo za glodanje na njihov dnevni ritem trajanja posameznih oblik obnašanja. V ta namen smo po 24 ur snemali 16 samcev slovenske mesne linije SIKA (očetovska linija) med 45. in 48., 58. in 61., 72. in 75. ter 86. in 89. dnem starosti. Kunci so bili uhlevljeni individualno v žičnih kletkah, opremljenih s krmilnikom na zalogo in kapljičnim napajalnikom. V polovico kletk smo kot obogatitev okolja namestili letev iz smrekovega lesa (Picea abies). Živali so imele krmo in vodo na razpolago po volji, trajanje osvetlitve je bilo 12 ur. Kunci so največ časa namenili mirovanju (59,03 %). Najdlje so ležali v trebušni (38,84 %) in trebušno-stranski legi (18,05 %). Od aktivnih oblik obnašanja so bile najbolj zastopane nega telesa (20,16 %), zauživanje krme (10,25 %) ter ovohavanje (4,60 %). Kunci so na uro obnašanje spremenili od tri do 197-krat, v povprečju pa 53,55-krat. Razlika v dnevnem ritmu trajanja posameznih oblik obnašanja med kunci z letvijo in brez nje se je običajno pokazala v urah pred nastopom svetlega oziroma temnega dela dneva in po njem.

Ključne besede: pitovni kunci / individualna uhlevitev / obnašanje živali / etologija / dnevni ritmi / obogatitev okolja

Opravljena je bila primerjalna analiza veljavne slovenske zakonodaje s področja zaščite poskusnih živali z direktivo 2010/63/EU. Obveza držav članic je, da prenesejo direktivo v svoj pravni red najkasneje do 10. 11. 2012 in jo začnejo s 1. 1. 2013 uporabljati. Direktiva 2010/63/EU temelji na zahtevi po doslednem upoštevanju načela 3R ali zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja pri vzreji, reji in uporabi živali v poskusih. V članku so primerjalno v preglednicah prikazane določbe veljavne slovenske zakonodaje in novosti direktive 2010/63/EU, ki jih bo Republika Slovenija morala vključiti v svoj pravni red. Iz preglednic je razvidno, katerih določil Republiki Sloveniji ni potrebno vključiti v bodočo zakonodajo in že veljavne določbe, ki jih lahko ohrani, saj omogočajo večjo zaščito poskusnih živali.

Ključne besede: poskusne živali / zaščita živali / dobrobit živali / zakonodaja / EU / Slovenija