V poskusu smo preučevali vpliv dodatka lanenega olja v krmo na proizvodne lastnosti, maščobnokislinsko sestavo in oksidacijski status kuncev. Dvanajst kuncev slovenske mesne linije SIKA smo razdelili v dve skupini. Kontrolna skupina (n = 4) je uživala standardno krmo, poskusna skupina (n = 8) pa standardno krmo z dodatkom 9 % lanenega olja, ki smo ga nanesli na pelete. Kunce smo zaklali pri starosti 115 dni, 52 dni po začetku poskusa. V času poskusa smo zapisovali maso živali, prirast, zauživanje in izkoristek krme. Maščobnokislinsko sestavo mišic, maščobnega tkiva in jeter smo določili z in situ transesterifikacijo in kapilarno plinsko kromatografijo. Za določitev oksidacijskega statusa kuncev smo izmerili koncentracijo malondialdehida (MDA) v plazmi, jetrih in mišici. Rezultati so pokazali, da lahko z dodatkom lanenega olja v krmo kuncev povečamo delež n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) v mišici, maščobnem tkivu in jetrih brez negativnih učinkov na proizvodne lastnosti. Dodatek lanenega olja je izboljšal maščobnokislinsko sestavo s povečanjem deleža VNMK in zmanjšanjem deleža nasičenih in enkrat nenasičenih maščobnih kislin, kar je znižalo tudi razmerje n-6/n-3 VNMK v vseh tkivih. Dodatek lanenega olja je značilno povečal koncentracijo MDA v plazmi, jetrih in mišici. Ker so VNMK zelo podvržene oksidaciji, so potrebne nadaljnje raziskave, v katerih se bo potrebno osredotočiti na zaščito živali in njihovih produktov pred lipidno oksidacijo z dodajanjem različnih naravnih antioksidantov v krmo.

Ključne besede: kunci / prehrana živali / krmni dodatki / laneno olje / maščobnokislinska sestava / oksidacijski status / proizvodne lastnosti

Devetdeset dnevna ločevalna dieta je najbolj pogosto uporabljena dieta za izgubljanje telesne mase. Temelji na ločevanju makrohranil znotraj posameznega dneva. Dieta je glede na vnos makrohranil sestavljena iz štirih tipov dni (proteinski dan, sadni dan, škrobni dan in dan ogljikovih hidratov). V raziskavi smo dieto prehransko ovrednotili z uporabo metode ocenjene količine in računalniškim programom Prodi 5.7 ter dobljene podatke primerjali z referenčnimi vrednostmi za vnos hranil. Rezultati so pokazali, da je predvidena povprečna dnevno zaužita količina energije 4196 ± 1483 kJ, kar ne zadosti niti potrebam bazalnega metabolizma povprečne ženske, niti povprečnega moškega. Energijski deleži makrohranil so znotraj posameznega tipa dneva izven priporočenih vrednosti, vendar dieta v povprečju zagotovi uravnoteženo razmerje med njimi. Po pričakovanjih se največ beljakovin zaužije na proteinski dan, kot se tudi na dan ogljikovih hidratov zaužije največ ogljikovih hidratov. Količina zaužitih maščob je nizka in v povprečju predstavlja le 23% dnevne energije. Devetdeset dnevna ločevalna dieta je energijsko revna izbira prehranjevanja za povprečnega posameznika, zato je izgubljanje telesne mase ob njeni uporabi zagotovljeno. Z dieto posameznik v povprečju ne zaužije dovolj prehranske vlaknine, vitaminov B1, B2, biotina, folne kisline, A, D in E ter mineralov kalcija, magnezija in joda. Zaradi naštetih deficitov v vnosu hranil je ta dieta prehransko neustrezna, za zdravje potencialno nevarna in zato njeno dolgotrajno uporabo odsvetujemo.

Ključne besede: prehrana ljudi / ločevalna dieta / energijski vnos / vnos makrohranil / izguba telesne mase

Namen študije je bil oceniti možne vplive na rast in izgube v času laktacije pri kuncih. Študija je bila narejena pri kuncih slovenske SIKA pasme terminalne linije. Analizirani so bili podatki 1028 kuncev 80 mater. V model smo vključili zaporedno laktacijo, število živorojenih kuncev, število seskov pri materah in sezono rojstva mladičev. Masa ob prvem tehtanju je bila vključena v model za izgube. Starost smo vključili v model za telesne mase. Na telesno maso so vplivali zaporedna laktacija, velikost gnezda, število seskov, sezona in starost. Izgube so se razlikovale glede na velikost gnezda, sezono in telesno maso ob prvem tehtanju. Povprečno število rojenih kuncev je bilo 8.77, 8.15 živorojenih in 7.00 odstavljenih. Izgube so v času laktacije znašale 14.4 % in so se s starostjo zmanjševale. Telesna masa mladičev do starosti 3 dni je bila 72 g , masa od odstavitvi pa je v povprečju znašala 959 g. Kunci v manjših gnezdih in kunci mater z več seski so rasli hitreje. Prav tako kunci hitreje rastejo v hladnejših mesecih.

Ključne besede: kunci / pasme / SIKA / reprodukcija / rast / izgube / velikost gnezda / Slovenija

Primerni rezultati reprodukcije so ključnega pomena za uspešno prašičerejsko proizvodnjo. P.G. 600^®, ki je kombinacija serumskega gonadotopina brejih kobil in človeškega horionskega gonadotropina, se pogosto uporablja kot spodbujevalec estrusa. Gospodarnost uporabe P.G. 600^® smo preizkusili na svinjah prvesnicah na dobro vodenem obratu z 2.500 svinjami in 14,04 živorojenimi pujski po gnezdu. Poskus je trajal eno leto. Poskusno skupino, 502 živali, smo tretirali s P.G. 600^® ob odstavitvi prvega gnezda. Kontrolne skupine, 503 živali, nismo tretirali. Podatke smo obdelali po štirih letnih sezonah: pomlad, poletje, jesen in zima. Stroške za krmo, amortizacijo svinje in objektov ter opreme, dela in tretiranja s P.G. 600^® v poskusni skupini smo ocenili za obdobje od odstavitve do uspešne osemenitve ali do izločitve. Stroški v skupini, tretirani z P.G. 600^®, so bili nižji spomladi (−0,68 EUR po rojenem pujsku) in poleti (−0,88 EUR po rojenem pujsku), ne pa jeseni (+0,05 EUR) in pozimi (+0,46 EUR). Na farmi z letno proizvodnjo 65 tisoč 30 kg težkih pujskov so se stroški znižali za 3.249 EUR. Če bi preparat uporabljali le spomladi in poleti, bi privarčevali 4.973 EUR. To predstavlja le 0,15 do 0,19 % letnega prihodka farme. Uporaba P.G. 600^® na dobro vodenem obratu ne bi izboljšala gospodarnosti.

Ključne besede: prašiči / svinje / prvesnice / reprodukcija / estrus / spodbujevalci / gospodarnost

Agris category codes: Q02
COBISS                    1.01
Jezik: slovenski

Dinamika procesov zorenja v različnih mišicah goved [*]

, ¹, Božidar ŽLENDER, Lea GAŠPERLIN

¹ Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za živilstvo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, dr.

IZVLEČEK

V Sloveniji je kranjska čebela (Apis mellifera carnica Pollman 1879) avtohtona in zaščitena čebelja podvrsta. Glede na morfološke karakteristike je uvrščena v jugovzhodno evropsko skupino čebel in je druga najbolj razširjena podvrsta čebel na svetu. Slovenija je priznana za izvorno območje kranjske čebele, njeno ohranjanje pa je tudi zakonsko določeno. V zadnjem obdobju v populaciji kranjske čebele v Sloveniji opažamo vse več čebel z rumenimi obročki na zadku, ki za kranjsko čebelo niso značilni in so posledica križanj z drugimi podvrstami medonosne čebele. Na stanje v populaciji kranjske čebele v Sloveniji imajo vpliv tako čebelarji (trgovina z maticami in čebeljimi družinami, prevažanje čebel) kot tudi naravne razmere in mešanje sosednjih populacij po naravni poti. Da bi ugotovili, kolikšen del križancev-hibridov je prisotnih v populaciji kranjske čebele v Sloveniji, smo izvedli morfološko analizo obarvanosti obročkov na zadku čebel delavk. Ugotovili smo, da je največji odstotek čebel z rumenimi obročki na zadku prisoten na zahodnem delu Slovenije ob meji z Italijo (obalno kraška in goriška regija) ter na Koroškem. V povprečju je v populaciji kranjske čebele v Sloveniji 5,6 % čebel z rumenimi obročki na zadku. Nadaljnja križanja bi lahko vodila k izgubi morfoloških, etoloških in genetskih karakteristik, značilnih za kranjsko čebelo ter s tem izgubo avtohtone kranjske čebele v Sloveniji.

Ključne besede: čebele / podvrste / kranjska čebela / Apis mellifera carnica / hibridizacija / zadek / obarvanost / Slovenija

Pojavljanje novih pojmov v strokovnem in znanstvenem jeziku zahteva od znanstvenikov in strokovnjakov veliko skrb za posodabljanje maternega jezika takrat, ko se v svetu pojavi pojem, za katerega v slovenščini ni na voljo ustreznega prevoda. Ena od takšnih besednih zvez je animal welfare, za katero so v nekaterih slovenskih strokovnih krogih uporabili srbohrvaško besedo »dobrobit«. Pomen besede »dobrobit« je blaginja ali pa blagor, kar nikakor ne more biti sinonim za besedno zvezo animal welfare. Namen članka je predstaviti skrb za dobro počutje živali v preteklosti, različne definicije za to besedno zvezo in predlagati najprimernejši prevod v slovenščino.

Ključne besede: terminologija / dobro počutje živali / materinščina / strokovni jezik / znanstveni jezik