Acta agriculturae Slovenica,
98(december 2011)2, 93–100. |
Agris category codes: L01
COBISS
1.01
Jezik: angleški
Analiza
dolgoživosti pri črno-beli pasmi goveda v Sloveniji
Klemen POTOČNIK
1, Vesna GANTNER, Jurij KRSNIK,
Miran ŠTEPEC, Betka LOGAR, Gregor GORJANC
1 Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Za analizo dolgoživosti smo pri slovenski črno-beli
populaciji govedi uporabili metodologijo analize preživetja in Weibullov
model sorazmernih ogroženosti. V analizo smo vključili podatke 116.200 krav
iz 3.891 čred skozi obdobje od januarja 1991 do januarja 2010. Dolgoživost
je bila predstavljena kot doba produktivnega življenja, ki je definirana kot
število od prve telitve do izločitve ali do datuma zajema podatkov za
živali, ki so na ta datum bile še žive. Šesto in kasnejše laktacije smo
okrnili na konec šeste laktacije, da smo omilili precenjenost boljših
živali. V statistični model smo vključili vpliv starosti ob prvi telitvi,
stadija laktacije ločeno za vsako zaporedno laktacijo, spreminjanje
velikosti črede med leti, leto telitve, čredo, očeta in materinega očeta.
Ravni nekaterih vplivov so časovno spremenljivi, kar povzroči, da smo v
analizi obravnavali 1.839.307 zapisov ali povprečno 16 osnovnih zapisov na
kravo. Čreda in vpliv očeta z materinim očetom sta bila v model vključena
hierarhično. Rodovnik za očete in materine očete je obsegal 2.284 zapisov.
Ocenjena varianca za vpliv črede je znašala 0,12, medtem ko je ocena
variance med očeti znašala 0,04. Dednostni delež je bil ocenjen na 0,14.
Genetski trend ima negativno smer, a ni statistično značilen. Potrebne bodo
nadaljnje raziskave, da bomo določili zadostno število hčera po biku in
dinamiko obračunov plemenskih vrednosti za bike, ki imajo večino hčera še v
fazi prireje.
Ključne besede: govedo / pasme / slovenska črno-bela
pasma / dolgoživost / Weibullov model sorazmernih ogroženosti
Acta agriculturae Slovenica,
98(december 2011)2, 101–109. |
Agris category codes: L01
COBISS
1.01
Jezik: angleški
Uporaba
multivariatne analize glavnih komponent pri morfološki karakterizaciji
avtohtonih koz v južni Nigeriji
Moses OKPEKU, Abdulmojeed YAKUBU, Sunday
Olusola PETERS, Michael Ohiokhuaobo OZOJE, Christian Obiora Ndubuisi IKEOBI,
Olufunmilayo Ayoka ADEBAMBO,
1
1 Cornell Univ., Dept. of Animal Science, 267 Morrison Hall,
Ithaca, NY 14853, USA,
dr.
IZVLEČEK
Fenotipska variabilnost v populaciji je pogojena z
delovanjem genetskih in okoljskih dejavnikov. Ker je obseg fenotipske
variabilnosti različen v različnih okoljih, smo skušali v tej študiji
objektivno predstaviti linearne eksterierne lastnosti ekstenzivno vzrejanih
avtohtonih koz v južni Nigeriji in z analizo glavnih komponent napovedati
telesno maso na osnovi lastnosti, ki opredeljujejo njihovo telesno obliko.
Izmerili smo telesno maso in štiri telesne mere (višina v vihru, dolžina
vratu, dolžina trupa in obseg prsi) pri 265 naključno izbranih zahodno
afriških pritlikavih kozah (West African Dwarf, WAD) in rdečih sokoto kozah
(Red Sokoto, RS) obeh spolov. Vrednosti za merjene lastnosti so bile pri RS
kozah statistično značilno (p < 0,05) večje kot pri WAD kozah. Spolni
dimorfizem smo zabeležili pri vseh lastnostih, z večjimi vrednostmi za
samce. Fenotipske korelacije med telesno maso in biometričnimi lastnostmi so
bile pozitivne in statistično visoko značilne (r = 0,76–0,91 in 0,82–0.97
ter 0,66–0,94 in 0,83–0,91 za WAD in RS živali ženskega ter moškega spola).
S faktorsko analizo z Varimax rotacijo smo za vsako od obeh pasem in vsak
spol dobili po dva faktorja. Regresijski modeli, ki temeljijo na analizi
glavnih komponent in so primerni za selekcijo živali, so pojasnili 89,00 in
96,00 %, ter 81,00 in 91,00 % variance telesne teže ženskih in moških živali
pasem WAD in RS. Zbrane informacije bodo uporabne pri upravljanju, selekciji
in načrtovanju rejskih programov za boljše izkoriščanje genskih virov pri
kozah.
Ključne besede: koze / avtohtone pasme / telesne mere /
multivariantna analiza / Nigerija
Acta agriculturae Slovenica,
98(december 2011)2, 111–117. |
Agris
category codes:
L01, L10
COBISS
1.01
Jezik: angleški
Populacija medžimurskega konja v Sloveniji
1, Mojca SIMČIČ, Angela CIVIDINI, Andrej
ŠALEHAR, Matjaž MESARIČ, Janez RUS, Tatjana KAVAR, Peter DOVČ
1 Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
viš. pred., dr.
IZVLEČEK
Medžimurski konj je imel pomembno vlogo pri transportu in
delu v devetnajstem in v začetku dvajsetega stoletja na področju ob Muri.
Danes je to področje razdeljeno med Madžarsko, Avstrijo, Slovenijo in
Hrvaško. V okviru projekta "Upravljanje tradicionalnih čezmejnih pasem na
primeru skoraj pozabljene pasme, medžimurski konj", smo zbrali podatke o
hladnokrvnih konjih, ki so v tipu medžimurskega konja. V Avstriji takih konj
ni več, na Hrvaškem so konje tega tipa registrirali kot avtohtono pasmo
medjimurski konj, na Madžarskem in v Sloveniji pa se ti konji vodijo kot
poseben oddelek (medžimurski tip) rodovniške knjige za hladnokrvne konje.
Slovenski del populacije v tipu medžimurskega konja je glede na telesne mere
precej neizenačen. Upoštevaje sistem ocenjevanja, ki je bil razvit v okviru
omenjenega projekta, večina ocenjenih živali sodi v t.i. razred zaželeno oz.
zadovoljivo. Za razvoj in ohranitev tega tipa konja oz. formiranje pasme, bo
potrebno izdelati rejski program, ki bo zagotavljal preprečevanje parjenja v
sorodstvu in razviti sodelovanje s sosednjimi državami na področju reje in
selekcije tega tipa konj. Ne nazadnje je dolgoročen obstoj tega tipa konja
mogoče zagotoviti le z njegovo uporabo za delo v kmetijstvu in v turizmu.
Ključne besede: konji / pasme / medžimurski konj /
zgodovina / ocenjevanje / genetska pestrost / ohranjanje
Acta agriculturae Slovenica,
98(december 2011)2, 119–125. |
Agris
category codes: L51
COBISS
1.01
Jezik: slovenski
Vpliv dodatka lanenega olja v krmo na proizvodne
lastnosti, maščobnokislinsko sestavo in oksidacijki status kuncev
1, Alenka LEVART,
Mojca VOLJČ, Urška TOMAŽIN, Tatjana PIRMAN
1
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
V poskusu smo preučevali vpliv dodatka lanenega olja v
krmo na proizvodne lastnosti, maščobnokislinsko sestavo in oksidacijski
status kuncev. Dvanajst kuncev slovenske mesne linije SIKA smo razdelili v
dve skupini. Kontrolna skupina (n = 4) je uživala standardno krmo, poskusna
skupina (n = 8) pa standardno krmo z dodatkom 9 % lanenega olja, ki smo ga
nanesli na pelete. Kunce smo zaklali pri starosti 115 dni, 52 dni po začetku
poskusa. V času poskusa smo zapisovali maso živali, prirast, zauživanje in
izkoristek krme. Maščobnokislinsko sestavo mišic, maščobnega tkiva in jeter
smo določili z in situ transesterifikacijo in kapilarno plinsko
kromatografijo. Za določitev oksidacijskega statusa kuncev smo izmerili
koncentracijo malondialdehida (MDA) v plazmi, jetrih in mišici. Rezultati so
pokazali, da lahko z dodatkom lanenega olja v krmo kuncev povečamo delež n-3
večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) v mišici, maščobnem tkivu in
jetrih brez negativnih učinkov na proizvodne lastnosti. Dodatek lanenega
olja je izboljšal maščobnokislinsko sestavo s povečanjem deleža VNMK in
zmanjšanjem deleža nasičenih in enkrat nenasičenih maščobnih kislin, kar je
znižalo tudi razmerje n-6/n-3 VNMK v vseh tkivih. Dodatek lanenega olja je
značilno povečal koncentracijo MDA v plazmi, jetrih in mišici. Ker so VNMK
zelo podvržene oksidaciji, so potrebne nadaljnje raziskave, v katerih se bo
potrebno osredotočiti na zaščito živali in njihovih produktov pred lipidno
oksidacijo z dodajanjem različnih naravnih antioksidantov v krmo.
Ključne besede: kunci / prehrana živali / krmni dodatki /
laneno olje / maščobnokislinska sestava / oksidacijski status / proizvodne
lastnosti
Acta agriculturae Slovenica,
98(december 2011)2, 127–133. |
Agris category codes: S40
COBISS
1.01
Jezik: slovenski
Devetdeset dnevna ločevalna dieta je zaradi deficitov v
vnosu hranil nevarna za zdravje
1, Tamara PUŠ, Marjan SIMČIČ
1 Univ.
v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za živilstvo, Jamnikarjeva 101, SI-1000
Ljubljana, Slovenija
IZVLEČEK
Devetdeset dnevna ločevalna dieta je najbolj pogosto
uporabljena dieta za izgubljanje telesne mase. Temelji na ločevanju
makrohranil znotraj posameznega dneva. Dieta je glede na vnos makrohranil
sestavljena iz štirih tipov dni (proteinski dan, sadni dan, škrobni dan in
dan ogljikovih hidratov). V raziskavi smo dieto prehransko ovrednotili z
uporabo metode ocenjene količine in računalniškim programom Prodi 5.7 ter
dobljene podatke primerjali z referenčnimi vrednostmi za vnos hranil.
Rezultati so pokazali, da je predvidena povprečna dnevno zaužita količina
energije 4196 ± 1483 kJ, kar ne zadosti niti potrebam bazalnega metabolizma
povprečne ženske, niti povprečnega moškega. Energijski deleži makrohranil so
znotraj posameznega tipa dneva izven priporočenih vrednosti, vendar dieta v
povprečju zagotovi uravnoteženo razmerje med njimi. Po pričakovanjih se
največ beljakovin zaužije na proteinski dan, kot se tudi na dan ogljikovih
hidratov zaužije največ ogljikovih hidratov. Količina zaužitih maščob je
nizka in v povprečju predstavlja le 23% dnevne energije. Devetdeset dnevna
ločevalna dieta je energijsko revna izbira prehranjevanja za povprečnega
posameznika, zato je izgubljanje telesne mase ob njeni uporabi zagotovljeno.
Z dieto posameznik v povprečju ne zaužije dovolj prehranske vlaknine,
vitaminov B1, B2, biotina, folne kisline, A, D in E ter mineralov kalcija,
magnezija in joda. Zaradi naštetih deficitov v vnosu hranil je ta dieta
prehransko neustrezna, za zdravje potencialno nevarna in zato njeno
dolgotrajno uporabo odsvetujemo.
Ključne besede: prehrana ljudi / ločevalna dieta /
energijski vnos / vnos makrohranil / izguba telesne mase
Acta agriculturae Slovenica,
98(december 2011)2, 135–141. |
Agris category codes: L01
COBISS
1.01
Jezik: angleški
Rast in izgube
sesnih kuncev SIKA linije v Sloveniji
1,
Ajda KERMAUNER, Špela MALOVRH, Milena KOVAČ
1
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
asist.
IZVLEČEK
Namen študije je bil oceniti možne vplive na rast in
izgube v času laktacije pri kuncih. Študija je bila narejena pri kuncih
slovenske SIKA pasme terminalne linije. Analizirani so bili podatki 1028
kuncev 80 mater. V model smo vključili zaporedno laktacijo, število
živorojenih kuncev, število seskov pri materah in sezono rojstva mladičev.
Masa ob prvem tehtanju je bila vključena v model za izgube. Starost smo
vključili v model za telesne mase. Na telesno maso so vplivali zaporedna
laktacija, velikost gnezda, število seskov, sezona in starost. Izgube so se
razlikovale glede na velikost gnezda, sezono in telesno maso ob prvem
tehtanju. Povprečno število rojenih kuncev je bilo 8.77, 8.15 živorojenih in
7.00 odstavljenih. Izgube so v času laktacije znašale 14.4 % in so se s
starostjo zmanjševale. Telesna masa mladičev do starosti 3 dni je bila 72 g
, masa od odstavitvi pa je v povprečju znašala 959 g. Kunci v manjših
gnezdih in kunci mater z več seski so rasli hitreje. Prav tako kunci hitreje
rastejo v hladnejših mesecih.
Ključne besede: kunci / pasme / SIKA / reprodukcija /
rast / izgube / velikost gnezda / Slovenija
Acta agriculturae Slovenica,
98(december 2011)2, 143–148. |
Agris category codes: L53
COBISS
1.01
Jezik: angleški
Gospodarnost
uporabe P.G. 600® v dobro vodeni čredi svinj
1,
Stane KOŠOROK
1
Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
dr.
IZVLEČEK
Primerni rezultati reprodukcije so ključnega pomena za
uspešno prašičerejsko proizvodnjo. P.G. 600®, ki je kombinacija
serumskega gonadotopina brejih kobil in človeškega horionskega
gonadotropina, se pogosto uporablja kot spodbujevalec estrusa. Gospodarnost
uporabe P.G. 600® smo preizkusili na svinjah
prvesnicah na
dobro vodenem obratu z 2.500 svinjami in 14,04 živorojenimi pujski po
gnezdu. Poskus je trajal eno leto. Poskusno skupino, 502 živali, smo
tretirali s P.G. 600® ob odstavitvi prvega gnezda. Kontrolne
skupine, 503 živali, nismo tretirali. Podatke smo obdelali po štirih letnih
sezonah: pomlad, poletje, jesen in zima. Stroške za krmo, amortizacijo
svinje in objektov ter opreme, dela in tretiranja s P.G. 600® v
poskusni skupini smo ocenili za obdobje od odstavitve do uspešne osemenitve
ali do izločitve. Stroški v skupini, tretirani z P.G. 600®, so
bili nižji spomladi (−0,68 EUR po rojenem pujsku) in poleti (−0,88 EUR po
rojenem pujsku), ne pa jeseni (+0,05 EUR) in pozimi (+0,46 EUR). Na farmi z
letno proizvodnjo 65 tisoč 30 kg težkih pujskov so se stroški znižali za
3.249 EUR. Če bi preparat uporabljali le spomladi in poleti, bi privarčevali
4.973 EUR. To predstavlja le 0,15 do 0,19 % letnega prihodka farme. Uporaba
P.G. 600® na dobro vodenem obratu ne bi izboljšala gospodarnosti.
Ključne besede: prašiči / svinje / prvesnice /
reprodukcija / estrus / spodbujevalci / gospodarnost
Acta agriculturae Slovenica,
98(december 2011)2, 149–158. |
Agris category codes: Q02
COBISS
1.01
Jezik: slovenski
Dinamika
procesov zorenja v različnih mišicah goved
,
1,
Božidar ŽLENDER, Lea GAŠPERLIN
1
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za živilstvo, Jamnikarjeva
101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija,
dr.
IZVLEČEK
Namen raziskave je bil spremljati dinamiko procesov
zorenja govejega mesa pri temperaturi 1 °C v štirih intervalih (2, 7, 14 in
28 dni) ter izvrednotiti njihov vpliv na kemijske (vsebnost neproteinskega
dušika (NPN) in vezivnega tkiva) in instrumentalne parametre
(Warner-Bratzlerjevo (WB) strižno silo) ter senzorične lastnosti (barvo
presne mišice ter mehkobo, sočnost, vonj in aromo) zrezkov, pečenih na
dvoploščnem žaru (temperatura plošč 200 °C, končna središčna temperatura
60 ºC). V poskus je bilo 24 ur post mortem vključenih šest mišic, in sicer
psoas major (PM), longissimus lumborum (LL), semimembranosus (SM), biceps
femoris (BF), semitendinosus (ST) in triceps brachii (TB) normalne kakovosti
treh telic (starih 22 do 30 mesecev, topla masa trupov 234 kg do 264 kg) in
treh bikov (starih 21 do 23 mesecev, topla masa trupov 359 kg do 364 kg)
lisaste pasme. Ugotovili smo, da je čas zorenja značilno vplival na
povečanje vsebnosti neproteinskega dušika; po 14 dneh zorenja (glede na
dinamiko proteolize) si vsebnosti sledijo od najmanjše k največji: TB <ST
<SM <PM <BF <LL. Vsebnost celokupnega vezivnega tkiva z zorenjem ostaja
nespremenjena, delež topnega veziva pa se značilno povečuje pri mišici BF.
Vse senzorične lastnosti se med 28 dnevnim zorenjem značilno izboljšajo. WB
strižna sila se med zorenjem zmanjšuje (v povprečju za 28 %). Za zagotovitev
celotne senzorične kakovosti mesa (mehkoba 6 točk za izven kategorije in 5
točk za I. in II. kategorijo, ostale lastnosti nad 5 točk) zadostuje zorenje
pri temperaturi 1 °C za mišice PM 7 dni, za mišice LL najmanj 14 do največ
28 dni, za mišice TB in ST 28 dni, za mišice SM in BF pa več kot 28 dni.
Ključne besede: govedo / meso / zorenje / neproteinski
dušik / tekstura / senzorične lastnosti
Acta agriculturae Slovenica,
98(december 2011)2, 159–166. |
Agris
category codes: L10
COBISS
1.01
Jezik: slovenski
Ugotavljanje stopnje hibridizacije
populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman)
v Sloveniji na podlagi obarvanosti
obročkov na zadku
1
1
Kmetijski inštitut Slovenije,
Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, dr.
IZVLEČEK
V Sloveniji je kranjska čebela (Apis mellifera carnica
Pollman 1879) avtohtona in zaščitena čebelja podvrsta. Glede na morfološke
karakteristike je uvrščena v jugovzhodno evropsko skupino čebel in je druga
najbolj razširjena podvrsta čebel na svetu. Slovenija je priznana za izvorno
območje kranjske čebele, njeno ohranjanje pa je tudi zakonsko določeno. V
zadnjem obdobju v populaciji kranjske čebele v Sloveniji opažamo vse več
čebel z rumenimi obročki na zadku, ki za kranjsko čebelo niso značilni in so
posledica križanj z drugimi podvrstami medonosne čebele. Na stanje v
populaciji kranjske čebele v Sloveniji imajo vpliv tako čebelarji (trgovina
z maticami in čebeljimi družinami, prevažanje čebel) kot tudi naravne
razmere in mešanje sosednjih populacij po naravni poti. Da bi ugotovili,
kolikšen del križancev-hibridov je prisotnih v populaciji kranjske čebele v
Sloveniji, smo izvedli morfološko analizo obarvanosti obročkov na zadku
čebel delavk. Ugotovili smo, da je največji odstotek čebel z rumenimi
obročki na zadku prisoten na zahodnem delu Slovenije ob meji z Italijo
(obalno kraška in goriška regija) ter na Koroškem. V povprečju je v
populaciji kranjske čebele v Sloveniji 5,6 % čebel z rumenimi obročki na
zadku. Nadaljnja križanja bi lahko vodila k izgubi morfoloških, etoloških in
genetskih karakteristik, značilnih za kranjsko čebelo ter s tem izgubo
avtohtone kranjske čebele v Sloveniji.
Ključne besede: čebele / podvrste / kranjska čebela /
Apis mellifera carnica / hibridizacija / zadek / obarvanost / Slovenija
Acta agriculturae Slovenica,
98(december 2011)2, 167–170. |
Agris
category codes: L01
COBISS
1.21
Jezik: slovenski
Prevod besedne zveze animal welfare
v slovenski jezik ne bi smel biti problem
Ivan ŠTUHEC
1, Dušanka JORDAN, Manja ZUPAN
1
Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, prof., dr.
IZVLEČEK
Pojavljanje novih pojmov v strokovnem in znanstvenem
jeziku zahteva od znanstvenikov in strokovnjakov veliko skrb za
posodabljanje maternega jezika takrat, ko se v svetu pojavi pojem, za
katerega v slovenščini ni na voljo ustreznega prevoda. Ena od takšnih
besednih zvez je animal welfare, za katero so v nekaterih slovenskih
strokovnih krogih uporabili srbohrvaško besedo »dobrobit«. Pomen besede
»dobrobit« je blaginja ali pa blagor, kar nikakor ne more biti sinonim za
besedno zvezo animal welfare. Namen članka je predstaviti skrb za dobro
počutje živali v preteklosti, različne definicije za to besedno zvezo in
predlagati najprimernejši prevod v slovenščino.
Ključne besede: terminologija / dobro počutje živali /
materinščina / strokovni jezik / znanstveni jezik
|