Home 


Acta agriculturae Slovenica, 98(december 2011)2, 93–100.

Agris category codes: L01
COBISS                    1.01
Jezik: angleški

Analiza dolgoživosti pri črno-beli pasmi goveda v Sloveniji

Klemen POTOČNIK 1, Vesna GANTNER, Jurij KRSNIK, Miran ŠTEPEC, Betka LOGAR, Gregor GORJANC

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Za analizo dolgoživosti smo pri slovenski črno-beli populaciji govedi uporabili metodologijo analize preživetja in Weibullov model sorazmernih ogroženosti. V analizo smo vključili podatke 116.200 krav iz 3.891 čred skozi obdobje od januarja 1991 do januarja 2010. Dolgoživost je bila predstavljena kot doba produktivnega življenja, ki je definirana kot število od prve telitve do izločitve ali do datuma zajema podatkov za živali, ki so na ta datum bile še žive. Šesto in kasnejše laktacije smo okrnili na konec šeste laktacije, da smo omilili precenjenost boljših živali. V statistični model smo vključili vpliv starosti ob prvi telitvi, stadija laktacije ločeno za vsako zaporedno laktacijo, spreminjanje velikosti črede med leti, leto telitve, čredo, očeta in materinega očeta. Ravni nekaterih vplivov so časovno spremenljivi, kar povzroči, da smo v analizi obravnavali 1.839.307 zapisov ali povprečno 16 osnovnih zapisov na kravo. Čreda in vpliv očeta z materinim očetom sta bila v model vključena hierarhično. Rodovnik za očete in materine očete je obsegal 2.284 zapisov. Ocenjena varianca za vpliv črede je znašala 0,12, medtem ko je ocena variance med očeti znašala 0,04. Dednostni delež je bil ocenjen na 0,14. Genetski trend ima negativno smer, a ni statistično značilen. Potrebne bodo nadaljnje raziskave, da bomo določili zadostno število hčera po biku in dinamiko obračunov plemenskih vrednosti za bike, ki imajo večino hčera še v fazi prireje.

Ključne besede: govedo / pasme / slovenska črno-bela pasma / dolgoživost / Weibullov model sorazmernih ogroženosti


Acta agriculturae Slovenica, 98(december 2011)2, 101–109.

Agris category codes: L01
COBISS                    1.01
Jezik: angleški

Uporaba multivariatne analize glavnih komponent pri morfološki karakterizaciji avtohtonih koz v južni Nigeriji

Moses OKPEKU, Abdulmojeed YAKUBU, Sunday Olusola PETERS, Michael Ohiokhuaobo OZOJE, Christian Obiora Ndubuisi IKEOBI, Olufunmilayo Ayoka ADEBAMBO, 1

1 Cornell Univ., Dept. of Animal Science, 267 Morrison Hall, Ithaca, NY 14853, USA, dr.

IZVLEČEK

Fenotipska variabilnost v populaciji je pogojena z delovanjem genetskih in okoljskih dejavnikov. Ker je obseg fenotipske variabilnosti različen v različnih okoljih, smo skušali v tej študiji objektivno predstaviti linearne eksterierne lastnosti ekstenzivno vzrejanih avtohtonih koz v južni Nigeriji in z analizo glavnih komponent napovedati telesno maso na osnovi lastnosti, ki opredeljujejo njihovo telesno obliko. Izmerili smo telesno maso in štiri telesne mere (višina v vihru, dolžina vratu, dolžina trupa in obseg prsi) pri 265 naključno izbranih zahodno afriških pritlikavih kozah (West African Dwarf, WAD) in rdečih sokoto kozah (Red Sokoto, RS) obeh spolov. Vrednosti za merjene lastnosti so bile pri RS kozah statistično značilno (p < 0,05) večje kot pri WAD kozah. Spolni dimorfizem smo zabeležili pri vseh lastnostih, z večjimi vrednostmi za samce. Fenotipske korelacije med telesno maso in biometričnimi lastnostmi so bile pozitivne in statistično visoko značilne (r = 0,76–0,91 in 0,82–0.97 ter 0,66–0,94 in 0,83–0,91 za WAD in RS živali ženskega ter moškega spola). S faktorsko analizo z Varimax rotacijo smo za vsako od obeh pasem in vsak spol dobili po dva faktorja. Regresijski modeli, ki temeljijo na analizi glavnih komponent in so primerni za selekcijo živali, so pojasnili 89,00 in 96,00 %, ter 81,00 in 91,00 % variance telesne teže ženskih in moških živali pasem WAD in RS. Zbrane informacije bodo uporabne pri upravljanju, selekciji in načrtovanju rejskih programov za boljše izkoriščanje genskih virov pri kozah.

Ključne besede: koze / avtohtone pasme / telesne mere / multivariantna analiza / Nigerija


Acta agriculturae Slovenica, 98(december 2011)2, 111–117.

Agris category codes: L01, L10
COBISS                    1.01
Jezik: angleški

Populacija medžimurskega konja v Sloveniji

1, Mojca SIMČIČ, Angela CIVIDINI, Andrej ŠALEHAR, Matjaž MESARIČ, Janez RUS, Tatjana KAVAR, Peter DOVČ

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, viš. pred., dr.

IZVLEČEK

Medžimurski konj je imel pomembno vlogo pri transportu in delu v devetnajstem in v začetku dvajsetega stoletja na področju ob Muri. Danes je to področje razdeljeno med Madžarsko, Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško. V okviru projekta "Upravljanje tradicionalnih čezmejnih pasem na primeru skoraj pozabljene pasme, medžimurski konj", smo zbrali podatke o hladnokrvnih konjih, ki so v tipu medžimurskega konja. V Avstriji takih konj ni več, na Hrvaškem so konje tega tipa registrirali kot avtohtono pasmo medjimurski konj, na Madžarskem in v Sloveniji pa se ti konji vodijo kot poseben oddelek (medžimurski tip) rodovniške knjige za hladnokrvne konje. Slovenski del populacije v tipu medžimurskega konja je glede na telesne mere precej neizenačen. Upoštevaje sistem ocenjevanja, ki je bil razvit v okviru omenjenega projekta, večina ocenjenih živali sodi v t.i. razred zaželeno oz. zadovoljivo. Za razvoj in ohranitev tega tipa konja oz. formiranje pasme, bo potrebno izdelati rejski program, ki bo zagotavljal preprečevanje parjenja v sorodstvu in razviti sodelovanje s sosednjimi državami na področju reje in selekcije tega tipa konj. Ne nazadnje je dolgoročen obstoj tega tipa konja mogoče zagotoviti le z njegovo uporabo za delo v kmetijstvu in v turizmu.

Ključne besede: konji / pasme / medžimurski konj / zgodovina / ocenjevanje / genetska pestrost / ohranjanje


Acta agriculturae Slovenica, 98(december 2011)2, 119–125.

Agris category codes: L51
COBISS 
                  1.01
Jezik: slovenski

Vpliv dodatka lanenega olja v krmo na proizvodne lastnosti, maščobnokislinsko sestavo in oksidacijki status kuncev

1, Alenka LEVART, Mojca VOLJČ, Urška TOMAŽIN, Tatjana PIRMAN

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

V poskusu smo preučevali vpliv dodatka lanenega olja v krmo na proizvodne lastnosti, maščobnokislinsko sestavo in oksidacijski status kuncev. Dvanajst kuncev slovenske mesne linije SIKA smo razdelili v dve skupini. Kontrolna skupina (n = 4) je uživala standardno krmo, poskusna skupina (n = 8) pa standardno krmo z dodatkom 9 % lanenega olja, ki smo ga nanesli na pelete. Kunce smo zaklali pri starosti 115 dni, 52 dni po začetku poskusa. V času poskusa smo zapisovali maso živali, prirast, zauživanje in izkoristek krme. Maščobnokislinsko sestavo mišic, maščobnega tkiva in jeter smo določili z in situ transesterifikacijo in kapilarno plinsko kromatografijo. Za določitev oksidacijskega statusa kuncev smo izmerili koncentracijo malondialdehida (MDA) v plazmi, jetrih in mišici. Rezultati so pokazali, da lahko z dodatkom lanenega olja v krmo kuncev povečamo delež n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) v mišici, maščobnem tkivu in jetrih brez negativnih učinkov na proizvodne lastnosti. Dodatek lanenega olja je izboljšal maščobnokislinsko sestavo s povečanjem deleža VNMK in zmanjšanjem deleža nasičenih in enkrat nenasičenih maščobnih kislin, kar je znižalo tudi razmerje n-6/n-3 VNMK v vseh tkivih. Dodatek lanenega olja je značilno povečal koncentracijo MDA v plazmi, jetrih in mišici. Ker so VNMK zelo podvržene oksidaciji, so potrebne nadaljnje raziskave, v katerih se bo potrebno osredotočiti na zaščito živali in njihovih produktov pred lipidno oksidacijo z dodajanjem različnih naravnih antioksidantov v krmo.

Ključne besede: kunci / prehrana živali / krmni dodatki / laneno olje / maščobnokislinska sestava / oksidacijski status / proizvodne lastnosti


Acta agriculturae Slovenica, 98(december 2011)2, 127–133.

Agris category codes: S40
COBISS 
                  1.01
Jezik: slovenski

Devetdeset dnevna ločevalna dieta je zaradi deficitov v vnosu hranil nevarna za zdravje

  1, Tamara PUŠ, Marjan SIMČIČ

 1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za živilstvo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

IZVLEČEK

Devetdeset dnevna ločevalna dieta je najbolj pogosto uporabljena dieta za izgubljanje telesne mase. Temelji na ločevanju makrohranil znotraj posameznega dneva. Dieta je glede na vnos makrohranil sestavljena iz štirih tipov dni (proteinski dan, sadni dan, škrobni dan in dan ogljikovih hidratov). V raziskavi smo dieto prehransko ovrednotili z uporabo metode ocenjene količine in računalniškim programom Prodi 5.7 ter dobljene podatke primerjali z referenčnimi vrednostmi za vnos hranil. Rezultati so pokazali, da je predvidena povprečna dnevno zaužita količina energije 4196 ± 1483 kJ, kar ne zadosti niti potrebam bazalnega metabolizma povprečne ženske, niti povprečnega moškega. Energijski deleži makrohranil so znotraj posameznega tipa dneva izven priporočenih vrednosti, vendar dieta v povprečju zagotovi uravnoteženo razmerje med njimi. Po pričakovanjih se največ beljakovin zaužije na proteinski dan, kot se tudi na dan ogljikovih hidratov zaužije največ ogljikovih hidratov. Količina zaužitih maščob je nizka in v povprečju predstavlja le 23% dnevne energije. Devetdeset dnevna ločevalna dieta je energijsko revna izbira prehranjevanja za povprečnega posameznika, zato je izgubljanje telesne mase ob njeni uporabi zagotovljeno. Z dieto posameznik v povprečju ne zaužije dovolj prehranske vlaknine, vitaminov B1, B2, biotina, folne kisline, A, D in E ter mineralov kalcija, magnezija in joda. Zaradi naštetih deficitov v vnosu hranil je ta dieta prehransko neustrezna, za zdravje potencialno nevarna in zato njeno dolgotrajno uporabo odsvetujemo.

Ključne besede: prehrana ljudi / ločevalna dieta / energijski vnos / vnos makrohranil / izguba telesne mase


Acta agriculturae Slovenica, 98(december 2011)2, 135–141.

Agris category codes: L01
COBISS                    1.01
Jezik: angleški

Rast in izgube sesnih kuncev SIKA linije v Sloveniji

1, Ajda KERMAUNER, Špela MALOVRH, Milena KOVAČ

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, asist.

IZVLEČEK

Namen študije je bil oceniti možne vplive na rast in izgube v času laktacije pri kuncih. Študija je bila narejena pri kuncih slovenske SIKA pasme terminalne linije. Analizirani so bili podatki 1028 kuncev 80 mater. V model smo vključili zaporedno laktacijo, število živorojenih kuncev, število seskov pri materah in sezono rojstva mladičev. Masa ob prvem tehtanju je bila vključena v model za izgube. Starost smo vključili v model za telesne mase. Na telesno maso so vplivali zaporedna laktacija, velikost gnezda, število seskov, sezona in starost. Izgube so se razlikovale glede na velikost gnezda, sezono in telesno maso ob prvem tehtanju. Povprečno število rojenih kuncev je bilo 8.77, 8.15 živorojenih in 7.00 odstavljenih. Izgube so v času laktacije znašale 14.4 % in so se s starostjo zmanjševale. Telesna masa mladičev do starosti 3 dni je bila 72 g , masa od odstavitvi pa je v povprečju znašala 959 g. Kunci v manjših gnezdih in kunci mater z več seski so rasli hitreje. Prav tako kunci hitreje rastejo v hladnejših mesecih.

Ključne besede: kunci / pasme / SIKA / reprodukcija / rast / izgube / velikost gnezda / Slovenija


Acta agriculturae Slovenica, 98(december 2011)2, 143–148.

Agris category codes: L53
COBISS                    1.01
Jezik: angleški

Gospodarnost uporabe P.G. 600® v dobro vodeni čredi svinj

1, Stane KOŠOROK

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, dr.

IZVLEČEK

Primerni rezultati reprodukcije so ključnega pomena za uspešno prašičerejsko proizvodnjo. P.G. 600®, ki je kombinacija serumskega gonadotopina brejih kobil in človeškega horionskega gonadotropina, se pogosto uporablja kot spodbujevalec estrusa. Gospodarnost uporabe P.G. 600® smo preizkusili na svinjah prvesnicah na dobro vodenem obratu z 2.500 svinjami in 14,04 živorojenimi pujski po gnezdu. Poskus je trajal eno leto. Poskusno skupino, 502 živali, smo tretirali s P.G. 600® ob odstavitvi prvega gnezda. Kontrolne skupine, 503 živali, nismo tretirali. Podatke smo obdelali po štirih letnih sezonah: pomlad, poletje, jesen in zima. Stroške za krmo, amortizacijo svinje in objektov ter opreme, dela in tretiranja s P.G. 600® v poskusni skupini smo ocenili za obdobje od odstavitve do uspešne osemenitve ali do izločitve. Stroški v skupini, tretirani z P.G. 600®, so bili nižji spomladi (−0,68 EUR po rojenem pujsku) in poleti (−0,88 EUR po rojenem pujsku), ne pa jeseni (+0,05 EUR) in pozimi (+0,46 EUR). Na farmi z letno proizvodnjo 65 tisoč 30 kg težkih pujskov so se stroški znižali za 3.249 EUR. Če bi preparat uporabljali le spomladi in poleti, bi privarčevali 4.973 EUR. To predstavlja le 0,15 do 0,19 % letnega prihodka farme. Uporaba P.G. 600® na dobro vodenem obratu ne bi izboljšala gospodarnosti.

Ključne besede: prašiči / svinje / prvesnice / reprodukcija / estrus / spodbujevalci / gospodarnost


Acta agriculturae Slovenica, 98(december 2011)2, 149–158.

Agris category codes: Q02
COBISS                    1.01
Jezik: slovenski

Dinamika procesov zorenja v različnih mišicah goved [*]

, 1, Božidar ŽLENDER, Lea GAŠPERLIN

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za živilstvo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, dr.

IZVLEČEK

Namen raziskave je bil spremljati dinamiko procesov zorenja govejega mesa pri temperaturi 1 °C v štirih intervalih (2, 7, 14 in 28 dni) ter izvrednotiti njihov vpliv na kemijske (vsebnost neproteinskega dušika (NPN) in vezivnega tkiva) in instrumentalne parametre (Warner-Bratzlerjevo (WB) strižno silo) ter senzorične lastnosti (barvo presne mišice ter mehkobo, sočnost, vonj in aromo) zrezkov, pečenih na dvoploščnem žaru (temperatura plošč 200 °C, končna središčna temperatura 60 ºC). V poskus je bilo 24 ur post mortem vključenih šest mišic, in sicer psoas major (PM), longissimus lumborum (LL), semimembranosus (SM), biceps femoris (BF), semitendinosus (ST) in triceps brachii (TB) normalne kakovosti treh telic (starih 22 do 30 mesecev, topla masa trupov 234 kg do 264 kg) in treh bikov (starih 21 do 23 mesecev, topla masa trupov 359 kg do 364 kg) lisaste pasme. Ugotovili smo, da je čas zorenja značilno vplival na povečanje vsebnosti neproteinskega dušika; po 14 dneh zorenja (glede na dinamiko proteolize) si vsebnosti sledijo od najmanjše k največji: TB <ST <SM <PM <BF <LL. Vsebnost celokupnega vezivnega tkiva z zorenjem ostaja nespremenjena, delež topnega veziva pa se značilno povečuje pri mišici BF. Vse senzorične lastnosti se med 28 dnevnim zorenjem značilno izboljšajo. WB strižna sila se med zorenjem zmanjšuje (v povprečju za 28 %). Za zagotovitev celotne senzorične kakovosti mesa (mehkoba 6 točk za izven kategorije in 5 točk za I. in II. kategorijo, ostale lastnosti nad 5 točk) zadostuje zorenje pri temperaturi 1 °C za mišice PM 7 dni, za mišice LL najmanj 14 do največ 28 dni, za mišice TB in ST 28 dni, za mišice SM in BF pa več kot 28 dni.

Ključne besede: govedo / meso / zorenje / neproteinski dušik / tekstura / senzorične lastnosti


[*] Prispevek je del magistrskega dela Milka Lebariča z naslovom »Dinamika procesov zorenja v različnih mišicah goved«, mentor prof. dr. Lea Gašperlin


Acta agriculturae Slovenica, 98(december 2011)2, 159–166.

Agris category codes: L10
COBISS                    1.01
Jezik: slovenski

Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku

1

1 Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, dr.

IZVLEČEK

V Sloveniji je kranjska čebela (Apis mellifera carnica Pollman 1879) avtohtona in zaščitena čebelja podvrsta. Glede na morfološke karakteristike je uvrščena v jugovzhodno evropsko skupino čebel in je druga najbolj razširjena podvrsta čebel na svetu. Slovenija je priznana za izvorno območje kranjske čebele, njeno ohranjanje pa je tudi zakonsko določeno. V zadnjem obdobju v populaciji kranjske čebele v Sloveniji opažamo vse več čebel z rumenimi obročki na zadku, ki za kranjsko čebelo niso značilni in so posledica križanj z drugimi podvrstami medonosne čebele. Na stanje v populaciji kranjske čebele v Sloveniji imajo vpliv tako čebelarji (trgovina z maticami in čebeljimi družinami, prevažanje čebel) kot tudi naravne razmere in mešanje sosednjih populacij po naravni poti. Da bi ugotovili, kolikšen del križancev-hibridov je prisotnih v populaciji kranjske čebele v Sloveniji, smo izvedli morfološko analizo obarvanosti obročkov na zadku čebel delavk. Ugotovili smo, da je največji odstotek čebel z rumenimi obročki na zadku prisoten na zahodnem delu Slovenije ob meji z Italijo (obalno kraška in goriška regija) ter na Koroškem. V povprečju je v populaciji kranjske čebele v Sloveniji 5,6 % čebel z rumenimi obročki na zadku. Nadaljnja križanja bi lahko vodila k izgubi morfoloških, etoloških in genetskih karakteristik, značilnih za kranjsko čebelo ter s tem izgubo avtohtone kranjske čebele v Sloveniji.

Ključne besede: čebele / podvrste / kranjska čebela / Apis mellifera carnica / hibridizacija / zadek / obarvanost / Slovenija


Acta agriculturae Slovenica, 98(december 2011)2, 167–170.

Agris category codes: L01
COBISS                    1.21
Jezik: slovenski

Prevod besedne zveze animal welfare v slovenski jezik ne bi smel biti problem

Ivan ŠTUHEC 1, Dušanka JORDAN, Manja ZUPAN

1 Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, prof., dr.

IZVLEČEK

Pojavljanje novih pojmov v strokovnem in znanstvenem jeziku zahteva od znanstvenikov in strokovnjakov veliko skrb za posodabljanje maternega jezika takrat, ko se v svetu pojavi pojem, za katerega v slovenščini ni na voljo ustreznega prevoda. Ena od takšnih besednih zvez je animal welfare, za katero so v nekaterih slovenskih strokovnih krogih uporabili srbohrvaško besedo »dobrobit«. Pomen besede »dobrobit« je blaginja ali pa blagor, kar nikakor ne more biti sinonim za besedno zvezo animal welfare. Namen članka je predstaviti skrb za dobro počutje živali v preteklosti, različne definicije za to besedno zvezo in predlagati najprimernejši prevod v slovenščino.

Ključne besede: terminologija / dobro počutje živali / materinščina / strokovni jezik / znanstveni jezik


 

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta