OKOLJSKA PRILAGODLJIVOST IN STABILNOST REPRODUKCIJSKIH LASTNOSTI PRI LOKALNIH PASMAH KOKOŠI

Martino CASSANDRO ^a), Massimo DE MARCHI in Maristella BARUCHELLO
^a) Univ. of Padova, Dept. of Animal Science, Agripolis, Viale dell’Università 16, IT-35020 Legnaro, Padova Italy, doc., dr.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

Ágnes PINTÉR ^a), Gyula TOLDI in Sándor KUKOVICS
^a) Univ. of Kaposvár, Fac. of Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Namen raziskave je bil proučiti sposobnost pur težkih tipov, namenjenih intenzivnim načinom rej, za rejo v polintenzivnem (voljere) in v ekstenzivnemi sistemu (prosta reja) ter vpliv različnega okolja na njihovo učinkovitost. Polintenzivni pogoji reje so se izkazali kot dober sistem za rejo pur težkega tipa, v katerih se proizvodni parametri niso poslabšali. Neželene spremembe je mogoče napovedati tudi za klavnost. Telesna masa živali pred zakolom se med skupinama intenzivna reja in polintenzivna reja ni statistično značilno razlikovala. Purani iz skupine prosta reja, ki so jih pitali 4 tedne dlje, so dosegli 40 % manjšo telesno maso kot purani iz drugih dveh sistemov rej. Razlika med skupinami pur je bila manjša, vendar je bila učinkovitost v prosti reji za 20 % zmanjšana. Klavnost se je pri obeh spolih v sistemu proste reje zmanjšala, vendar pa je bila statistično značilno (p<0,01) manjša samo pri purah. Delež prsne mišice pur iz skupine prosta reja je bil večji kot pri ostalih skupinah. Srce ima pomembno fiziološko funkcijo. Na delež srca pogoji reje niso vplivali, v primerjavi z maso trupov, pripravljenih za pečenje na žaru pa je bil delež zelo majhen. Rezultati potrjujejo predpostavko, da se težki tipi pur lahko prilagodijo ekstenzivnemu okolju, pri čemer pa imajo živali kljub daljšemu pitanju statistično značilno manjšo končno telesno maso. Tudi za klavnost je mogoče pričakovati negativne spremembe pri obeh spolih.

Ključne besede: purani /meso / prireja / sistemi uhlevitve / prosta reja / voljere / intenzivna reja

Marcell MOLNÁR ^a), Tamás MOLNÁR ^a) in Ferenc BOGENFÜRST
^a) Univ. of Kaposvár, Fac. of Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary, dr.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Po novih EU regulativah bi bilo potrebno pri reji gosi za pitanje na povečana jetra namesto prisilnega pitanja razviti nove tehnologije. Ena od možnih alternativ prisilnemu pitanju za pridobitev povečanih jeter je obročno krmljenje, kar pa potrebuje prilagoditev obnašanja gosi pri krmljenju. Prvi korak v smeri selekcije takšnega značaja je proučitev razlik v obnašanju med tistimi genotipi, ki so sposobni prilagajanja. Raziskava temelji na primerjavi obnašanja dveh pasem gosi (bela in siva) v času pred nesnostjo. Med genotipoma so se pokazale značilne razlike v pogostosti zauživanja krme, pitja in čiščenja perja. Tudi čas počitka in socialno obnašanje je bilo različno, vendar pa razlike niso bile statistično značilne.

Ključne besede: gosi / etologija / obnašanje živali / žretje / pitanje / genotip / jetra

Mónika GYOVAI, Zsolt SZENDRŐ ^a), Edit BIRÓ-NÉMETH, István RADNAI in Zsolt MATICS
^a) Univ. of Kaposvár, Fac. of Animal Science, Guba Sándor str. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary, prof., dr., Tel. +36 82 314155; fax: +36 82 320175, e-mail: szendro@mail.atk.u-kaposvar.hu.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Namen raziskave je bil proučiti vpliv prehranske oskrbe sesnih in rastočih kuncev na produktivne lastnosti. Polovica kuncev iz gnezda je sesala pri eni kunki, druga polovica pri dveh kunkah. Kunci so bili odstavljeni pri starosti treh tednov. Od četrtega tedna starosti dalje je bila vsaka skupina razdeljena na polovico. Ena polovica je dobivala krmo po volji (AD), druga je bila restriktivno krmljena (RK). Meritve proizvodnih lastnosti so bile opravljene na 136 sesnih in rastočih kuncih. Način dojenja je vplival na telesno maso kuncev, vendar so bile razlike značilno različne samo do starosti štirih tednov (443 in 523 g; p<0,05). Dnevni prirast in konzumacija krme nista bila odvisna od števila kunk v skupini. Konverzija krme je bila med 6. in 9. tednom starosti boljša pri tistih kuncih, ki so sesali samo pri eni kunki (2,99 in 3,29 g g^–1, p=0,01). Način krmljenja je vplival na konzumacijo in dnevni prirast po 4. tednu starosti ter na telesno maso med 12. in 16. tednom starosti. Konverzija krme je bila boljša med 9. in 12. tednom v skupini AL in med 12. in 16. tednom starosti v skupini RK. Telesna masa kuncev v skupini AL, ki so sesali pri dveh kunkah, in v skupini RK, ki so sesali pri eni kunki, je znašala 1042g in 950g pri starosti 6 tednov, 1875 g in 1763 g pri starosti 9 tednov, 2671 g in 2502 g pri starosti 12 tednov ter 3549 in 3392 g pri starosti 16 tednov.

Ključne besede: kunci / prehrana živali / režim krmljenja / mleko / količina / prirast / telesna teža / konverzija

Richárd HOFFMANN ^a), Ferenc DÉR in Tamás FÁBIÁN
^a) Univ. of Kaposvár Fac. of Animal Science, Dept. of Botany and Plant Production, Guba S. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary, mag.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Na Madžarskem se odpirajo nove možnosti pridelave krmnih mešanic za zeleno krmljenje za prežvekovalce. S pridružitvijo EU lahko rejci govedi uveljavljajo premije za ekstenzivno rejo. Namen prispevka je ugotoviti, katere vrste in sorte rastlin bi lahko uporabljali pri zelenem krmljenju. Naredili so poljski poskus z jarim ječmenom, ovsom, grahom in grašico v štirih ponovitvah. Uporabili so naslednje mešanice trenutno priznanih semen: oves in grah, oves in grašica, ječmen in grah, ječmen in grašica ter sončnice in grašica. Takoj po košnji so stehtali pridelek s parcel in vzeli vzorce za določitev suhe snovi, surovih beljakovin in surove vlaknine. Pridelek zelene krme, suhe snovi in surovih beljakovin so preračunali v t ha^–1.V letu 2002 je največji pridelek zelene mase dala mešanica bakonyalja (oves) in eszter (grašica) (45,95 t ha^–1), največji pridelek surovih beljakovin pa je dala mešanica annabell (ječmen) in rubin (grah) (1040 kg ha^–1). V letu 2003 je bil pridelek mešanice annabell in rubin večji od pridelka bakonyalja in rubin (pridelek surovih beljakovin je znašal 513 oziroma 403).

Ključne besede: prehrana živali / prežvekovalci / zelena krma / krmne mešanice / suha snov / surove beljakovine

Marija ŠKRINJAR ^a) in Sunčica KOCIĆ-TANACKOV
^a) Univ. of Novi Sad, Fac. of Technology, Bulevar cara Lazara 1, YU-21000 Novi Sad, Serbia and Montenegro, Prof., Ph.D.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Preiskali smo 11 vzorcev ječmena na prisotnost plesni in vrsto plesni. Vsi vzorci ječmena so bili okuženi s plesnijo. Delež okuženih zrn se je po 14 dnevih inkubacije gibal od 11,7 % (vzorec SSK8) do 13,0 % (vzorec SSK9). Iz teh zrn smo glive izolirali in razvrstili v 6 rodov in 11 vrst. Rod Fusarium je bil zastopan v največjem številu različnih vrst (5). F.poae, toksično vrsto rodu Fusarium, smo našli v vseh testiranih vzorcih. Največji delež (okrog 66 %) vseh populacij plesni je pripadal rodu Alternaria spp. Vsi vzorci ječmena so vsebovali zearalenone, vendar so bile koncentracije majhne (od 5,2 do 52,0 mg kg^–1).

Ključne besede: prehrana živali / krmne mešanice / ječmen / glivice / okužba / zearalenon / Srbija in Črna gora

Urška MARKELJ ^a) in Ivan ŠTUHEC
^a) Animals' Angels Slovenija, Andreaševa 16, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: urska@animals-angels.de.

Izvirni znanstveni prispevek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
V oktobru 2002 je Veterinarska uprava republike Slovenije odvzela 312 psov iz nelegalnega zbirališča. 287 od teh psov je bilo sposobnih za prevoz v začasno zavetišče Lahovo. Tam smo proučevali obnašanje, možnost socializacije in oddaje v posvojitev ter spremljali zdravstveno stanje psov. Najpogostejša značilnost obnašanja na Lahovem je bila plašnost pri 59,6 % psih. 40,7 % psov je bilo potrebno zdraviti, bolhavost je bila 100 %. V času enomesečnega bivanja na Lahovem je bilo 185 psov premeščenih v legalna zavetišča v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. 99 psov je bilo oddanih posvojiteljem. Takoj po posvojitvi je bilo plašnih 63,3 %, sedem mesecev po posvojitvi pa 30,0 % psov. Poleg plašnosti je kazalo 51,1 % posvojenih psov motnje v prehranjevanju in 18,8 % pri spanju. Poleg bolh je imelo takoj po posvojitvi prebavne motnje 51,1 %, poškodbe zob 51,1 % in vnetje ušes 50 % psov. V sedmih mesecih po posvojitvi so se motnje v obnašanju in zdravstvene težave zmanjšale ali povsem izginile.

Ključne besede: zaščita živali / zapuščene živali / psi / nelegalna zavetišča / Slovenija