NOVI IZZIVI,
NEVARNOSTI IN PRILOŽNOSTI ZA ŽIVINOREJO
University Kaposvár, Faculty of Animal Science,
Guba
S. u. 40, H-7401 Kaposvár
IZVLEČEK
Čedalje več ljudi
in vse višji dohodki več kot 3 milijarde ljudi, ki pojedo več živalskih
proizvodov kot kdaj prej, tekmovanje za živalsko krmo v energetskem sektorju
in v industriji embalaže pomenijo veliko priložnost za živinorejo. V
prispevku omenjamo trende poslabšanja za proizvodnjo krme na mejnih
področjih, zlasti krčenje ornih površin, manjše zaloge podtalnice, manj
morskih rib zaradi povečanega ulova in spremenjene klimatske pogoje.
Izkoristek krme in vode pri živalih bo v prihodnje še bolj pomemben dejavnik
kot doslej, alternativni viri krme pa bodo čedalje pomembnejši. Iz izračunov
v preglednicah je razvidno, da selekcioniranje na večjo proizvodnjo vodi v
zmanjšano porabo krme in vode ter manj proizvedenega gnoja na enoto
živalskega proizvoda. Na primer, pitovni piščanec je leta 1978 potreboval 20
kg krme in 20 000 l vode (všteta je proizvodnja krme), današnje vrste
pitovnih piščancev pa porabijo 7 kg krme in 7 000 l vode za proizvodnjo 1 kg
prsnega fileja. Tako se je 40 litrov porabljene vode iz pred tridesetih let
zmanjšalo na 14 l za proizvodnjo enake količine mesa, količina gnoja pa se
je zmanjšala za tretjino. V prihodnje bo v tistih vejah živinoreje, od
katerih potrošniki pričakujejo največ kakovostnih proizvodov, potrebno
rediti visoko produktivne živali v strogo nadzorovanih razmerah.
Ključne besede: živinoreja
/ proizvodi / povečano povpraševanje
ZA
SLOVENIJO JE PRIMERNA ZLASTI SONARAVNA GOVEDOREJA
Jože OSTERC
Univ. v
Ljubljani,
Boitehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
V Sloveniji je 2/3
kmetijskih površin absoluten travnat svet; 43 % površine Slovenije je kras.
Veliko njiv je peščeno-prodnatih, in so občutljive za sušo. Navedena dejstva
in gričevnatost so med razlogi za majhne kmetije, majhne možnosti velikega
povečanja in specializirano ter intenzivno kmetovanje (farming). To moramo
upoštevati tudi pri načrtovanju govedoreje. Na njivah bomo morali
pridelovati več žit in kolobariti ter pridelovati deteljno travne mešanice
in gnojiti z organskim gnojem, da bomo ohranili potrebno rodovitnost zemlje.
Potrebno mleko in goveje meso bomo morali prirediti pretežno z voluminozno
krmo, s čim manjšim vsesplošnim obremenjevanjem okolja in obremenjevanjem s
toplogrednimi plini. Krave se bodo morale dobro počutiti, da bodo dolgo
živele. Pomembno je, da bosta prirejeno mleko in meso vsestransko
kakovostna. Upoštevanje naravnih danosti, potreb po večji stopnji
samooskrbe, predvidevanj o velikosti kmetij in želja po vsestranski
kakovosti narekujejo v Sloveniji sonaravno rejo modernega tipa kombinirane
pasme goveda. Krave naj bi dale pretežno iz voluminozne krme 5 000 do 7 000
kg mleka v laktaciji in vsaj 30 000 kg mleka v življenju. Mlade živali v
pitanju naj bi hitro rasle in dosegle odlično klavno kakovost. Tem zahtevam
ustreza že uveljavljena lisasta pasma v modernem tipu.
Ključne besede: sonaravna
živinoreja / govedoreja / Slovenija
DOBRO POČUTJE ŽIVALI
KOT STEBER SONARAVNE ŽIVINOREJE
Giulio COZZI, Marta BRSCIC in Flaviana
GOTTARDO
University of
Padova, Department of Animal Science, Agripolis - Viale dell’Università 16,
35020 Legnaro (PD), Italy
IZVLEČEK
Kljub raziskavam in
zakonodaji zadnjih desetletij še vedno skušamo opredeliti norme za sonaravno
živinorejo z ozirom na dobro počutje živali ter tako odgovoriti na vprašanja
zaskrbljene javnosti. Ocena dobrega počutja živali na farmah je danes
prednostna naloga iz več vidikov, in sicer: 1. določitev rizičnih dejavnikov
za dobro počutje živali na farmi; 2. najti je potrebno rešitve za
premostitev težav z dobrim počutjem živali; 3. določitev minimalnih zahtev
za vse vrste in kategorije farmskih živali oziroma prevetritev že obstoječih
priporočil; 4. osnovanje primernih oznak za proizvode iz živalim prijaznih
farm. Idealno bi bilo, da bi bilo ocenjevanje interdisciplinarno, vendar je
do sedaj večina predlaganih opazovalnih shem slonela na evalvaciji hlevov in
naprav. Raziskovalni konzorcij Welfare Quality® se trenutno
ukvarja z novim ocenjevalnim orodjem na osnovi veljavnih in zanesljivih
rezultatov meritev, pridobljenih s kliničnimi in vedenjskimi opazovanji
živali. V nasprotju z obstoječimi protokoli za ocenjevanje dobrega počutja
živali pa naj bi nove sheme Welfare Quality® predstavljale
podporo kmetom in industriji pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje
počutja farmskih živali. Sistem bo zagotavljal informacije o tem, kako
izboljšati počutje farmskih živali v celotni proizvodni verigi. Rutinska
uporaba takšnih ocenjevalnih shem se zdi učinkovito orodje za promocijo
splošnega izboljšanja življenja farmskih živali, pa tudi primeren nagovor
potrošnikom, naj se odločijo za hrano iz živalim prijaznih rejskih okolij.
Ključne besede: živinoreja
/ dobro počutje farmskih živali / ocenjevalni sistem
SAMOVOLJNA UPORABA
VETERINARSKIH ZDRAVIL KOT VELIKA NEVARNOST ZA ZDRAVJE LJUDI IN ŽIVALI [1]
a), Vedran POLJAK, Mirjana BABAN, Tihomir
Florijančić, Mate LJUBIČIĆ in Boris ANTUNOVIĆ
a)
Josip Juraj
Strossmayer Univ. of Osijek, Fac of Agriculture, Dept. of Animal Husbandry,
Trg svetog Trojstva 3, 31 000 Osijek, Croatia
IZVLEČEK
V razvitem svetu je
sonaravna reja živali za hrano odvisna od uporabe veterinarskih zdravil –
farmakološko aktivnih spojin. Njihova uporaba je nujna še posebno v visoko
industrializiranih živinorejskih sistemih, če želimo zagotoviti ustrezno
raven zdravstvene zaščite ljudi in živali. Poleg tega pa jih je potrebno
uporabljati tudi za zagotovitev ustreznih standardov za dobro
počutje živali. Zato morajo doziranje veterinarskih zdravil nadzorovati
veterinarji. Naloga veterinarjev je, da ozaveščajo kmete in dvigajo zavest o
odgovorni uporabi veterinarskih zdravil. V štirih naključno izbranih
kmetijskih trgovinah na vzhodu Hrvaške smo povprašali, če so prodajali
veterinarska zdravila na recept tudi brez recepta, preden je začel veljati
nov zakon (30. marec 2007). Rezultati so pokazali, da je bilo občasno možno
kupiti tudi do 15 različnih zdravil, ki se sicer dobijo samo na recept, brez
recepta. Morda živali teh zdravil niso dobivale pravilno, kar bi lahko imelo
kratkotrajne in dolgotrajne učinke na živali ali ljudi. Proizvodi živalskega
izvora lahko vsebujejo ostanke zdravil nad najvišjo dovoljeno mejo, lahko se
celo razvije odpornost na antibiotike, kar še dodatno ogroža zdravje ljudi
in živali. Da bi zmanjšali takšno tveganje in omogočili kmetom, da bi
odgovorno uporabljali veterinarska zdravila na recept, je Hrvaška nedavno
zaostrila predpise s področja varnosti hrane in uporabe veterinarskih
zdravil. Na tej zakonski osnovi se mora uveljaviti zahteva po odgovornem
odnosu med veterinarjem, skrbnikom živali in živaljo – pacientom. Članek
preučuje morebitne škodljive učinke samovoljne uporabe veterinarskih zdravil
na recept na zdravje ljudi in živali ter možnosti poostritve nadzora nad
nakupom in uporabo takih zdravil.