Home 


Acta agriculturae Slovenica, suplement 2 (september 2008), 5–11.

Agris category codes: E73
COBISS Code           1.06 (vabljeno predavanje)
Jezik: angleški

NOVI IZZIVI, NEVARNOSTI IN PRILOŽNOSTI ZA ŽIVINOREJO

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

University Kaposvár, Faculty of Animal Science, Guba S. u. 40, H-7401 Kaposvár

IZVLEČEK

Čedalje več ljudi in vse višji dohodki več kot 3 milijarde ljudi, ki pojedo več živalskih proizvodov kot kdaj prej, tekmovanje za živalsko krmo v energetskem sektorju in v industriji embalaže pomenijo veliko priložnost za živinorejo. V prispevku omenjamo trende poslabšanja za proizvodnjo krme na mejnih področjih, zlasti krčenje ornih površin, manjše zaloge podtalnice, manj morskih rib zaradi povečanega ulova in spremenjene klimatske pogoje. Izkoristek krme in vode pri živalih bo v prihodnje še bolj pomemben dejavnik kot doslej, alternativni viri krme pa bodo čedalje pomembnejši. Iz izračunov v preglednicah je razvidno, da selekcioniranje na večjo proizvodnjo vodi v zmanjšano porabo krme in vode ter manj proizvedenega gnoja na enoto živalskega proizvoda. Na primer, pitovni piščanec je leta 1978 potreboval 20 kg krme in 20 000 l vode (všteta je proizvodnja krme), današnje vrste pitovnih piščancev pa porabijo 7 kg krme in 7 000 l vode za proizvodnjo 1 kg prsnega fileja. Tako se je 40 litrov porabljene vode iz pred tridesetih let zmanjšalo na 14 l za proizvodnjo enake količine mesa, količina gnoja pa se je zmanjšala za tretjino. V prihodnje bo v tistih vejah živinoreje, od katerih potrošniki pričakujejo največ kakovostnih proizvodov, potrebno rediti visoko produktivne živali v strogo nadzorovanih razmerah.

Ključne besede: živinoreja / proizvodi / povečano povpraševanje
Acta agriculturae Slovenica, suplement 2 (september 2008), 13–22.

Agris category codes: L01
COBISS Code           1.06 (vabljeno predavanje)
Jezik: angleški

ZA SLOVENIJO JE PRIMERNA ZLASTI SONARAVNA GOVEDOREJA

Jože OSTERC

Univ. v Ljubljani, Boitehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

V Sloveniji je 2/3 kmetijskih površin absoluten travnat svet; 43 % površine Slovenije je kras. Veliko njiv je peščeno-prodnatih, in so občutljive za sušo. Navedena dejstva in gričevnatost so med razlogi za majhne kmetije, majhne možnosti velikega povečanja in specializirano ter intenzivno kmetovanje (farming). To moramo upoštevati tudi pri načrtovanju govedoreje. Na njivah bomo morali pridelovati več žit in kolobariti ter pridelovati deteljno travne mešanice in gnojiti z organskim gnojem, da bomo ohranili potrebno rodovitnost zemlje. Potrebno mleko in goveje meso bomo morali prirediti pretežno z voluminozno krmo, s čim manjšim vsesplošnim obremenjevanjem okolja in obremenjevanjem s toplogrednimi plini. Krave se bodo morale dobro počutiti, da bodo dolgo živele. Pomembno je, da bosta prirejeno mleko in meso vsestransko kakovostna. Upoštevanje naravnih danosti, potreb po večji stopnji samooskrbe, predvidevanj o velikosti kmetij in želja po vsestranski kakovosti narekujejo v Sloveniji sonaravno rejo modernega tipa kombinirane pasme goveda. Krave naj bi dale pretežno iz voluminozne krme 5 000 do 7 000 kg mleka v laktaciji in vsaj 30 000 kg mleka v življenju. Mlade živali v pitanju naj bi hitro rasle in dosegle odlično klavno kakovost. Tem zahtevam ustreza že uveljavljena lisasta pasma v modernem tipu.

Ključne besede: sonaravna živinoreja / govedoreja / Slovenija
Acta agriculturae Slovenica, suplement 2 (september 2008), 23–31.

Agris category codes: L01
COBISS Code           1.06 (
vabljeno predavanje)
Jezik: angleški

DOBRO POČUTJE ŽIVALI KOT STEBER SONARAVNE ŽIVINOREJE

Giulio COZZI, Marta BRSCIC in Flaviana GOTTARDO

University of Padova, Department of Animal Science, Agripolis - Viale dell’Università 16, 35020 Legnaro (PD), Italy

IZVLEČEK

Kljub raziskavam in zakonodaji zadnjih desetletij še vedno skušamo opredeliti norme za sonaravno živinorejo z ozirom na dobro počutje živali ter tako odgovoriti na vprašanja zaskrbljene javnosti. Ocena dobrega počutja živali na farmah je danes prednostna naloga iz več vidikov, in sicer: 1. določitev rizičnih dejavnikov za dobro počutje živali na farmi; 2. najti je potrebno rešitve za premostitev težav z dobrim počutjem živali; 3. določitev minimalnih zahtev za vse vrste in kategorije farmskih živali oziroma prevetritev že obstoječih priporočil; 4. osnovanje primernih oznak za proizvode iz živalim prijaznih farm. Idealno bi bilo, da bi bilo ocenjevanje interdisciplinarno, vendar je do sedaj večina predlaganih opazovalnih shem slonela na evalvaciji hlevov in naprav. Raziskovalni konzorcij Welfare Quality® se trenutno ukvarja z novim ocenjevalnim orodjem na osnovi veljavnih in zanesljivih rezultatov meritev, pridobljenih s kliničnimi in vedenjskimi opazovanji živali. V nasprotju z obstoječimi protokoli za ocenjevanje dobrega počutja živali pa naj bi nove sheme Welfare Quality® predstavljale podporo kmetom in industriji pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje počutja farmskih živali. Sistem bo zagotavljal informacije o tem, kako izboljšati počutje farmskih živali v celotni proizvodni verigi. Rutinska uporaba takšnih ocenjevalnih shem se zdi učinkovito orodje za promocijo splošnega izboljšanja življenja farmskih živali, pa tudi primeren nagovor potrošnikom, naj se odločijo za hrano iz živalim prijaznih rejskih okolij.

Ključne besede: živinoreja / dobro počutje farmskih živali / ocenjevalni sistem
Acta agriculturae Slovenica, suplement 2 (september 2008), 33–40.

Agris category codes: L70
COBISS Code           1.06 (
vabljeno predavanje)
Jezik: angleški

SAMOVOLJNA UPORABA VETERINARSKIH ZDRAVIL KOT VELIKA NEVARNOST ZA ZDRAVJE LJUDI IN ŽIVALI [1]

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

a), Vedran POLJAK, Mirjana BABAN, Tihomir Florijančić, Mate LJUBIČIĆ in Boris ANTUNOVIĆ

a) Josip Juraj Strossmayer Univ. of Osijek, Fac of Agriculture, Dept. of Animal Husbandry, Trg svetog Trojstva 3, 31 000 Osijek, Croatia

IZVLEČEK

V razvitem svetu je sonaravna reja živali za hrano odvisna od uporabe veterinarskih zdravil – farmakološko aktivnih spojin. Njihova uporaba je nujna še posebno v visoko industrializiranih živinorejskih sistemih, če želimo zagotoviti ustrezno raven zdravstvene zaščite ljudi in živali. Poleg tega pa jih je potrebno uporabljati tudi za zagotovitev ustreznih standardov za dobro počutje živali. Zato morajo doziranje veterinarskih zdravil nadzorovati veterinarji. Naloga veterinarjev je, da ozaveščajo kmete in dvigajo zavest o odgovorni uporabi veterinarskih zdravil. V štirih naključno izbranih kmetijskih trgovinah na vzhodu Hrvaške smo povprašali, če so prodajali veterinarska zdravila na recept tudi brez recepta, preden je začel veljati nov zakon (30. marec 2007). Rezultati so pokazali, da je bilo občasno možno kupiti tudi do 15 različnih zdravil, ki se sicer dobijo samo na recept, brez recepta. Morda živali teh zdravil niso dobivale pravilno, kar bi lahko imelo kratkotrajne in dolgotrajne učinke na živali ali ljudi. Proizvodi živalskega izvora lahko vsebujejo ostanke zdravil nad najvišjo dovoljeno mejo, lahko se celo razvije odpornost na antibiotike, kar še dodatno ogroža zdravje ljudi in živali. Da bi zmanjšali takšno tveganje in omogočili kmetom, da bi odgovorno uporabljali veterinarska zdravila na recept, je Hrvaška nedavno zaostrila predpise s področja varnosti hrane in uporabe veterinarskih zdravil. Na tej zakonski osnovi se mora uveljaviti zahteva po odgovornem odnosu med veterinarjem, skrbnikom živali in živaljo – pacientom. Članek preučuje morebitne škodljive učinke samovoljne uporabe veterinarskih zdravil na recept na zdravje ljudi in živali ter možnosti poostritve nadzora nad nakupom in uporabo takih zdravil.

Ključne besede: veterina / zdravila / samovoljna uporaba / riziko / zdravje

[1] Prispevek je del diplomske naloge (zagovor 19. decembra 2007), mentor doc. dr. Boris Antunović, dr.vet.med.


 

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta