Agris category codes: L02, L50
COBISS Code           1.08
Jezik: angleški

VPLIV ZAUŽIVANJA DOBA NA MAŠČOBE V KRVI IN ZNAČILNOSTI DOLGE HRBTNE MIŠICE PRI ČRNEM SLAVONSKEM PRAŠIČU

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

^a) Univ. of Zagreb, Fac. of Agriculture, Dept. of Animal Science, Svetošimunska c. 25, HR-10000 Zagreb, Croatia

IZVLEČEK

Ugoden vpliv doba na nivo maščob v krvi je lahko povezan s prisotnostjo velike vsebnosti tanina (70,10 g/kg SS) in velike količine nenasičenih maščobnih kislin (več kot 80 %), kot so linolna (43,38 %), oleinska (30,52 %) in alfa linolenska (4,58 %). V raziskavi smo preučevali in primerjali vpliv ad libitum zauživanja doba na profil lipidov v krvi in na sestavo dolge hrbtne mišice (MLD) pri prašičih črne slavonske pasme z vplivom komercialne krmne mešanice. Z zauživanjem doba v zadnjih treh tednih pitanja se je zmanjšala vsebnost trigliceridov in skupnega holesterola v krvi brez škodljivega vpliva na delovanje jeter. V primerjavi z zauživanjem komercialne krmne mešanice je zauživanje doba povzročilo 11 % (0,22 mmol/l) manjšo koncentracijo skupnega holesterola (P < 0,05) in 48 % (0,20 mmol/l) manjšo koncentracijo trigliceridov (P < 0,01). Pri histokemičnih lastnostih med krmama ni bilo opaziti nobenih statistično značilnih razlik (P > 0,05), razen za lastnost premer vmesnih hitrih oksidativno glikolitičnih (HOG) mišičnih vlaken (58,10 μm pri prašičih, krmljenimi z dobom in 51,67 μm pri prašičih, krmljenimi s komercialno krmo; P < 0,01). Pri rdečih počasnih oksidativnih (PO) mišičnih vlaknih smo opazili trend (P < 0,08) k manjšemu deležu (10,80 proti 12,36 %) in manjšemu premeru (59,36 proti 64,57 %) pri prašičih, krmljenimi z dobom, v primerjavi s prašiči, krmljenimi s komercialno krmo.

VPLIV RAZMERJA MED BELJAKOVINAMI IN ENERGIJO V KRMI NA PROIZVODNE LASTNOSTI OČETOV PITOVNIH PIŠČANCEV

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

Faculty of agriculture, Trg sv. Trojstva 3, HR-31000 Osijek, Croatia

IZVLEČEK

V pričujoči študiji smo želeli oceniti vpliv ravni surovih beljakovin in zmanjšane preskrbe z energijo na proizvodne lastnosti pitovnih piščancev. Tristo dan starih petelinčkov (očetov pitovnih piščancev) provenience Ross 308 smo razdelili v tri osnovne skupine in jih namestili v tri ločene kletke z nastilom iz lesnih oblancev. V prvih 21 dnevih smo jih krmili s tremi krmnimi mešanicami: kontrola (K) je vsebovala 220 g/kg SB, druga mešanica (P₁) 205 g/kg SB in tretja (P₂) 190 g/kg SB v enakem razmerju surovih beljakovin in PE v krmi (1 %: 573–575 KJ/kg). Od 21. dneva starosti dalje so piščanci v kontrolni skupini dobivali 200 g/kg SB, v drugi skupini 185 g/kg SB in v tretji 170 g/kg SB v razmerju surovih beljakovin in PE 1 % : 649–650 KJ/kg. Količina zaužite krme se je zmanjševala s povečano vsebnostjo surovih beljakovin in energije v krmi. Konverzija krme (g prirasta na g krme) se je izboljšala s povečano vsebnostjo surovih beljakovin in energije. Količina mišic v skupinah K in P₁ je bila statistično precej večja (P < 0,01) kot v skupini P₂. Biokemijski kazalci so bili nižji v skupini, krmljeni z mešanico z manj surovimi beljakovinami in energije.

Agris category codes: L02
COBISS Code           1.08
Jezik: angleški

VPLIV TANINOV, DELNO VEZANIH NA BELJAKOVINE, NA PITOVNE IN KLAVNE LASTNOSTI RASTOČIH KUNCEV

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

Univ. v Ljubljani, Boitehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Merili smo pitovne lastnosti 144 kuncev (104 samcev in 40 samic) slovenske očetovske linije SIKA od odstavitve (31. dan starosti) do zakola (73. dan). Kunce smo razdelili v 5 skupin v dveh poskusih: kontrolno, F-0,3 (dodatek 0,3 % Famatana^®), TA-0,19 (dodatek 0,19 % TA), TA-0,25 (dodatek 0,25 % TA) in TA-0,5 (dodatek 0,5 % TA). Pripravek TA poskusno proizvaja Tanin Sevnica d.o.o., kjer se je v postopku ekstrakcije njihovega komercialnega produkta Farmatan® (vodni ekstrakt lesa navadnega kostanja (Castanea sativa Mill.)) del prisotnih taninov vezal na sirotkine beljakovine. Podatke smo obdelali s proceduro GLM v statističnem paketu SAS (SAS, 1999). Dodatek 0,5 % TA (TA-0,5) je povečal zauživanje krme in dnevni prirast v najbolj kritičnem obdobju prvih 3 tednov po odstavitvi v primerjavi s kontrolno skupino. Dodatek 0,25 % TA (skupina TA-0,25) je povečal priraste in telesno maso v celotnem poskusu v primerjavi s kontrolno skupino. V celotnem poskusu ni bilo razlik med skupinami v zauživanju in izkoriščanju krme. Kunci iz vseh skupin z dodanim TA (TA-0,19, TA-0,25 in TA-0,5) so imeli povečan delež jeter v primerjavi s kontrolno skupino, kar lahko kaže na povečano obremenitev jeter, vendar bi to morali preveriti na večjem številu živali. Vpliv dodanih taninov (Farmatan^® ali TA) na druge klavne kazalnike ni bil jasno izražen.

Agris category codes: M12
COBISS Code           1.08
Jezik: angleški

VPLIV EE/BNI RAZMERJA V OBROKU NA SENZORIČNE LASTNOSTI KORBELOV

Severino SEGaTO ^a), Luca FASOLATO, Stefania BALZAn, Carla Azzurra ELIA, Enrico NOVeLLi in Igino ANDRIGHETTO

^a) Dept. of Animal Science, Padova University, Agripolis, Viale dell’Università, 16, 35020 Legnaro (PD), Italy

IZVLEČEK

S štirimesečnim rastnim poskus smo želeli oceniti lastnosti mladih korbelov (Umbria cirrosa), krmljenih z izo-dušičnimi in izo-energijskimi obroki z različnim razmerjem med eterskim ekstraktom (EE) in brezdušičnim izvlečkom (BNI) (LOW 0,7 proti HIGH 1,1). V primerjavi z obrokom HIGH, smo v obroku LOW postopno nadomeščali delež ribjega olja z žitnimi proizvodi in sojo. Na koncu krmnega poskusa (2 ponovitvi za vsak poskus) smo po 26 rib v vsaki skupini razvrstili glede na telesno maso in jih kemično in senzorično analizirali. Različno sestavljeni obroki so dali podobne proizvodne rezultate. Relativno veliko ogljikovih hidratov namesto maščob ni vplivalo na sestavo telesa in hrbtnega fileja. Med senzoričnimi lastnostmi je LOW skupina kazala značilno nižjo izcejo trupa in svetlost fileja. Rezultati raziskave kažejo, da je korbel primerna riba za sredozemsko akvakulturo in da v krmo lahko vključimo vsaj BNI v preučevanih količinah.

Agris category codes: L02, Q04
COBISS Code           1.08
Jezik: angleški

VPLIV RAZLIČNEGA IZVORA OLJ NA AMINOKISLINSKO SESTAVO IN SENZORIČNE LASTNOSTI JAJC

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

Josip Juraj Strossmayer University of Osijek, Faculty of Agriculture, Department for Specialized Zootechniques, Trg Sv. Trojstva 3, HR-31000 Osijek, Croatia

IZVLEČEK

Namen študije je bil določiti vpliv olj, dodanih v krmo nesnic, na maščobnokislinsko sestavo in senzorične lastnosti jajc (aroma, okus, prisotnost primesi in splošni vtis). Tri skupine kokoši so bile krmljene s krmo, ki je vsebovala 5 % sojinega olja (kontrolna skupina), 2,5 % ribjega olja in 2,5 % lanenega olja (poskusna skupina E1) in 2,5 % ribjega olja in 2,5 % repičnega olja (poskusna skupina E2). Osemindvajset dni po začetku krmljenja so bili odvzeti vzorci krme in pet jajc iz vsake skupine za določitev maščobnokislinske sestave. Z namenom določitve senzoričnih lastnosti jajc so ocenjevalci z ocenami od 1 (slabo) do 3 (dobro) ocenili stopnjo arome, okusa, primesi in splošni vtis. Kontrolna skupina je vsebovala značilno več (P < 0,05) linolne kisline (C18:2n-6, LA), arahidonske kisline (C20:4n-6) in skupnih n-6 VNMK v primerjavi z drugimi skupinami. Rumenjaki skupine E1 so vsebovali največ (P < 0,05) skupnih ENMK. Rumenjaki skupine E2 so vsebovali največ (P < 0,05) αLNK (C18:3n-3) in skupnih n-3 VNMK. Najboljše razmerje n-6/n-3 VNMK je bilo določeno v rumenjaku skupine E2 in je bilo statistično značilno boljše (P < 0,05) od ostalih skupin. V povprečju so imela jajca vseh skupin zadovoljivo stopnjo arome, okusa, primesi in za splošni vtis. Najbolje so bila ocenjena jajca iz kontrolne skupine kokoši. Ta jajca so imela statistično značilno boljšo stopnjo za splošni vtis kot jajca iz poskusnih skupin.

Agris category codes: L50
COBISS Code           1.08
Jezik: angleški

VPLIV OBDELAVE KRME NA IN SITU RAZGRADNJO ŽITNIH ZRN V VAMPU IN NA STOPNJO SINHRONOSTI RAZGRADNJE ORGANSKE SNOVI IN SPROŠČANJA DUŠIKA V VAMPU MOLZNIC NA PAŠI

Róbert TÓTHI ^a), Johannes PIJNENBURG in Seerp TAMMINGA

^a) Kaposvár University, Faculty of Animal Science, Department of Animal Nutrition, P.O. Box 16, H-7401 Kaposvár, Hungary

IZVLEČEK

Pri treh črno-belih kravah v laktaciji in s kanilo v vampu na paši na poskusnem pašniku in dodatkom dnevne količine močnih krmil smo preučevali vplive različno toplotno obdelanih žitnih zrn (peletiran ječmen, pražen ječmen, peletirana koruza, pražena koruza) na in situ razgradnjo beljakovin in škroba in na morebitno sinhronost razgradnje v vampu po krmljenju s toplotno obdelanimi žitnimi zrni kot dodatkom k ljulki (Lolium perenne). Postopek praženja pod pritiskom je povečal (P < 0,05) nerazgradljivo frakcijo suhe snovi in organske snovi ter zmanjševal (P > 0,05) in situ razgradnjo beljakovin iz zrnja. Delež nerazgrajenih zaužitih beljakovin se je povečal (P > 0,05) po praženju pod pritiskom od 36,4 na 52,5 % pri ječmenu oziroma od 50,3 na 58,2 % pri koruzi. Delež nerazgrajenega zaužitega škroba se je povečal (P > 0,05) od 14,9 na 16,7 % po krmljenju s praženim ječmenom, oziroma se je zmanjšal od 36,1 na 31,3 % pri praženi koruzi. Praženje pod pritiskom je znižalo topne frakcije v vseh vrstah žita in obeh sestavinah. Frakcijska stopnja razgradnje škroba se je povečala pri koruzi, vendar znižala pri ječmenu. Iz izračunanega sinhronega indeksa, ki opisuje sinhronost razgradnje dušika in organske snovi v vampu, izhaja, da dopolnjevanje trave s toplotno obdelanimi žiti lahko spremeni rast mikrobov in učinkovitost porabe hranil, kar se kaže v bolj sinhronem substratu za mikrobe.

Agris category codes: L02
COBISS Code           1.08
Jezik: angleški

PRIMERJAVA PRIDELKA IN HRANILNE VREDNOSTI RAZLIČNIH SPOMLADANSKIH MEŠANIC VOLUMINOZNE KRME

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

University of Kaposvár, Faculty of Animal Science, Department of Botany and Plant Production, Guba S. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary

IZVLEČEK

V prehrano prežvekovalcev bi morali zaradi bolj učinkovitega krmljenja z voluminozno krmo uvesti nove vrste krmnih rastlin, vendar njihove hranilne vrednosti še sploh nismo natančno določili. V naših raziskavah smo analizirali pridelke in hranilno vrednost različnih spomladanskih krmnih mešanic. Ugotovili smo, da dajo zelene krmne mešanice več zelenih in surovih beljakovin, kot je povprečje za posamezne sestavine in da je hranilna vrednost mešanic boljša, kot je hranilna vrednost posameznih sestavin. V povprečju treh let je bila vsebnost suhe snovi v vseh sestavinah mešanic podobna na začetku cvetenja. V naši raziskavi je bila izmerjena vsebnost suhe snovi mešanic višja, kot je bila v grahu v mešanici s sončničnimi semeni po podatkih iz literature, in v mešanici graha in ovsa. Razlika med grašico v mešanici z ovsom in analiziranim grahom v mešanici z ječmenom je bila 29 g/kg. Grah da lahko skoraj enako količino beljakovin kot grah z ovsom in grah z jarim ječmenom. Iz dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da je bil grah zanesljiva sestavina z ječmenom ali ovsom tudi v izjemnih vremenskih pogojih, v spomladanskih mešanicah z ječmenom in ovsom pa so zeleni deli graha priporočljivi kot stročnični delež namesto običajnih graščic, predvsem zaradi vsebnosti beljakovin.