Agris category codes: L50, L73
COBISS Code           1.08
Jezik: angleški

VPLIV IMUNOGLOBULINSKEGA STATUSA NA ZDRAVSTVENO STANJE IN RAST TELET DO STAROSTI 24 TEDNOV

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

^a) Univ. v Ljubljani, Veterinarska fak., Gerbičeva 60, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

IZVLEČEK

V raziskavi smo preučevali povezanost med imunskim statusom, zdravstvenim stanjem in spreminjanjem prsnega obsega pri teletih. V raziskavo je bilo vključenih 71 telet črno-bele pasme. V preiskovanem obdobju od rojstva do starosti 24 tednov smo spremljali zdravstveno stanje telet. Teletom smo odvzeli vzorce krvi enkrat tedensko do starosti 6 tednov ter pri starosti 8, 12, 16, 20 in 24 tednov. V vzorcih smo merili koncentracijo IgG s kvantitativnim ELISA testom. Ob vsakem odvzemu krvi smo teletom izmerili prsni obseg. V prvem tednu življenja je bila povprečna koncentracija IgG v serumu telet 26,15 ± 15,18 g/L. Teleta smo razdelili v dve skupini: v prvi skupini so bila teleta, ki so imela pri prvem odvzemu nižjo koncentracijo IgG od omenjene povprečne vrednosti, v drugi skupini pa tista, ki so imela koncentracijo IgG nad povprečjem. Statistično značilne razlike med skupinama smo ugotovili pri starosti enega tedna (P < 0,001), dveh (P = 0,044), petih (P = 0,001), osmih (P = 0,017) in šestnajstih tednov (P = 0,029). V preiskovanem obdobju je bil delež obolelih telet v prvi skupini značilno večji kot v drugi. Večjih razlik v prsnih obsegih med skupinama nismo ugotovili. Ugotovili smo, da so razlike med skupinama v povprečni koncentraciji IgG ostale do konca preiskovanega obdobja ter da je v skupini z nižjim nivojem IgG zbolelo več telet.

POVEZANOST PREHRANE IN ZAOSTALE PLACENTE PRI KRAVAH [1]

Krunoslav ALŠIĆ, Matija DOMAĆINOVIĆ, Željko PAVIČIĆ, Željko BUKVIĆ, Mirjana BABAN in

Sorry, but a Javascript-enabled browser is required to email me.

^a) Josip Juraj Strossmayer Univ. of Osijek, Fac of Agriculture, Dept. of Animal Husbandry, Trg svetog Trojstva 3,  HR-31000 Osijek, Croatia

IZVLEČEK

Zaostala placenta (ZP) je ena najpogostejših motenj pri kravah v poporodnem obdobju. Številni avtorji poleg drugih vzrokov poudarjajo vpliv prehrane na pogostnost ZP. Pomen mineralov in vitaminov v prehrani v tem obdobju za nadaljnjo plodnost je malo poznan. Ker so prehranski vzroki za ZP posledica prehrane v zadnjih 6 do 8 tednih pred telitvijo, smo v pričujoči raziskavi preučevali povezanost prehrane v času presušitve in v prehodnem obdobju s pojavom ZP, pa tudi v obdobju pred prvo laktacijo pri prvesnicah, s posebnim poudarkom na vsebnosti mineralov in vitaminov v krmi. Raziskava je potekala eno leto na veliki mlečni farmi s 1 775 kravami črno-bele pasme na vzhodu Hrvaške. V vzorcih obrokov iz obdobja presušitve (OP), iz obdobja od približno 21. tedna pred telitvijo do telitve (PT) in obdobja pred začetkom laktacije (ZL) smo določili vsebnost kalcija (Ca), fosforja (P), selena (Se), joda (I) in vitaminov A, D₃ in E. Delež krav z ZP je bil na preučevani farmi dokaj visok (16,55 %). Kritični dejavniki, ki bi lahko vplivali na visok odstotek ZP na preučevani farmi, so bili visok delež Ca in P v PT in OP (0,98 oz. 0,62 % Ca; 0,37 oz. 0,52 % P), majhne količine vitamina D v OP in PT (12 800 oz. 14 400 IU/dan), pa tudi majhne količine Se v OP in PT (0,08 oz. 0,07 mg/kg) ter malo vitamina E v OP in PT (160 oz. 180 IU/dan).

Agris category codes: L50
COBISS Code           1.08
Jezik: angleški

PRESNOVA KOSTNEGA TKIVA PRI GOVEDU

Jože STARIČ, Jožica JEŽEK, Martina KLINKON, Marija NEMEC in Tomaž ZADNIK

Univ. v Ljubljani, Veterinarska fak., Gerbičeva 60, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

IZVLEČEK

Motnje v presnovi kostnega tkiva predstavljajo pomemben delež zdravstvenih motenj pri govedu. Povezane so z metabolizmom kalcija. Biokemijski kazalci presnove kosti v krvnem serumu in / ali urinu ob času odvzema omenjenih vzorcev so pokazatelji metabolične aktivnosti (anabolične / katabolične) kostnega tkiva. Namen raziskave je bil preučevanje kostno specifične alkalne fosfataze (BALP), ki je kazalec izgrajevanja kostnine in C-terminalnih telopeptidov (CTX) kot kazalca razgrajevanja kostnine v krvnem serumu goveda mlečne pasme različnih starosti in v različnih fazah proizvodnega ciklusa. Preučevali smo sledeče skupine goveda slovenske črno-bele pasme: teleta, krave v prvi in četrti ali višji laktaciji v vezani reji ter krave na začetku presušitve po četrti ali višji laktaciji v vezani reji in na paši. Teleta so imela v krvnem serumu statistično značilno (p < 0,05) višje vrednosti BALP kot krave. Statistično značilno (p < 0,05) višje vrednosti BALP in CTX v krvnem serumu smo ugotovili pri kravah v prvi laktaciji na višku laktacije kot pri kravah v četrti ali višji laktaciji v isti fazi proizvodnega ciklusa. Krave na začetku presušitve, ki so bile na paši, so imele statistično značilno (p < 0,05) višje vrednosti BALP v krvnem serumu od tistih v vezani reji. Razlika med vrednostmi BALP v krvnem serumu pri kravah na višku laktacije in tistih, ki so bile na začetku presušitve, ni bila statistično značilna. Biokemijski kazalci metabolizma kostnega tkiva v krvnem serumu so lahko v pomoč pri spremljanju metabolizma kostnega tkiva in kalcija.

Agris category codes: L50, L73
COBISS Code           1.08
Jezik: angleški

IMUNSKI ODZIV SVINJ PO VAKCINACIJI S CELIČNO IN REKOMBINANTNO VAKCINO Z LOČENO IN MEŠANO APLIKACIJO

Stane KOŠOROK ^a) in Miran KASTELIC

^a) Farme Ihan d.d., Breznikova 89, SI-1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Vakcinacijo brejih svinj z antigeni E. coli uporabljamo že desetletja, da bi povečali specifična protitelesa v kolostrumu in mleku in tako pasivno zaščitili sesne pujske pred drisko, ki jo povzroča E .coli. Vakcinacija proti rdečici se uporablja še dlje. Na trgu je na voljo veliko komercialnih vakcin od t.i. hlevskih vakcin, inaktiviranih celičnih vakcin in v zadnjem času rekombinantnih DNK vakcin. Za razliko od vakcin, ki se uporabljajo pri malih živalih in ki so polivalentne, so na trgu EU predvsem monovalentne vakcine za prašiče. Nedavno je firma Intervet razvila DF (diluvac forte) adjuvant, ki omogoča mešanje različnih monovalentnih vakcin in s tem enkratno aplikacijo več poljubnih antigenov. Testirali smo razliko med dvema različnima vakcinama (Colisorb, Porcilis DF) z enakimi antigeni, da bi ugotovili, kakšen je imunski odziv po vakcinaciji z inaktivirano celično in rekombinantno vakcino in kakšna je razlika v količini protiteles po aplikaciji z ločenimi vakcinami v primerjavi z aplikacijo zmešanih antigenov. Statistična analiza nivoja protiteles po ELISA testiranju je potrdila naša pričakovanja. DNK rekombinantna vakcina daje značilno višje titre v primerjavi s celično vakcino. Porcilis DF vakcine, zmešane skupaj pred aplikacijo, presenetljivo spodbudijo boljši imunski odgovor kot ločena aplikacija. Rezultati testiranja kažejo, da je mogoče zmanjšati število aplikacij vakcin brejim svinjam in hkrati doseči boljši imunski odziv.