a)
Josip
Juraj Strossmayer University of Osijek, Faculty of Agriculture, Trg sv.
Trojstva 3, HR-31000 Osijek, Croatia
IZVLEČEK
V študijo je
bilo vključenih 47 kastratov, enakomerno razporejenih v dve skupini z
različnim krmljenjem (intenzivno in restriktivno). Za določitev optimalne
telesne mase ob zakolu smo uporabili MR tomografijo. Analizo in napoved
rasti smo naredili s pomočjo asimetrične S-funkcije. Režim krmljenja je
značilno vplival na rast žive telesne mase in na volumen maščobe (p < 0,05);
vpliv na rast volumna mišic ni bil potrjen (p > 0,05). Optimalna masa ob
zakolu v smislu maksimalnega izkoriščanja rasti mišic je bila 130 kg v
primeru intenzivno krmljenih prašičev in 114 kg v primeru restriktivnega
krmljenja. Napoved predstavljenih modelov je bila zadovoljiva. Točnost
napovedovanja žive telesne mase pri starosti 154 dni je bila manjša pri
intenzivno krmljenih prašičih (napaka v povprečju ~6 dni) kot v skupini
restriktivno krmljenih prašičev (napaka v povprečju ~4 dni). Ker je bil
povprečni interval med meritvami žive telesne mase manjši kot en teden, bi
modele lahko obravnavali kot zadovoljivo natančne.
Ključne besede: prašiči /
rast / nelinearni modeli / napoved
Agris category codes: Q04, U03
COBISS Code 1.08 Jezik: angleški
VPLIV TEMPERATURE
KLAVNIH POLOVIC IN RAVNANJA Z NJIMI NA LOČEVANJE TKIV Z RAČUNALNIŠKO
TOMOGRAFIJO
in László BABINSZKY
Kaposvár University, Faculty
of Animal Science, Department of Animal Nutrition, Kaposvar, Hungary
Avtor za dopisovanje: Cs. Szabo, Guba S. ut 40., H-7400 Kaposvar, Hungary,
Tel/fax: +36-82313562
IZVLEČEK
Računalniška
tomografija (CT) se uporablja pri določevanju sestave telesa živih živalih.
Vendar ima CT za raziskovanje živali le omejeno število ustanov. Dolgi
prevozi lahko spremenijo sestavo telesa živali, zato preiskave klavnih
polovic (ohlajenih, zamrznjenih ali odtajanih) predstavljajo drugo možnost.
V dveh poskusih smo prašiče (60 in 105 kg telesne mase v prvem oz. drugem
poskusu, n = 10 oz. n = 12, enaka deleža kastratov in svinjk) preiskali s CT,
najprej zvečer še žive. Naslednji dan so bile živali zaklane, klavne
polovice pa smo 36 ur hranili na temperaturi + 4°C.
Po pregledu s CT smo ohlajene klavne polovice dali v zamrzovalnik z najnižjo
temperaturo –12
°C
za 48 ur. Nato smo klavne polovice pregledali s CT in jih premestili v
hladilnico s temperaturo + 4°C
za 48 ur, da so se počasi odtalile in jih nato še zadnjič pregledali s CT.
Dobljeni rezultati kažejo, da položaj tkiv v telesu in temperatura vplivata
na Hu (Hounsfieldova enota) vrednost mišičnih in maščobnih tkiv. Pri
zamrznjenih klavnih polovicah vpliv ni sistematičen. CT se lahko uporablja
pri določanju sprememb v prostornini maščobnega tkiva v kateremkoli stadiju
(r = 0,95–0,99). Pri mišični smo ugotovili korelacijo od 0,90 do 0,98 pri
živih živalih, pri zamrznjenih klavnih polovicah pa le r = 0,10 za Hu težo
mišične. Rezultati kažejo, da ohlajene ali odtaljene klavne polovice lahko
pregledujemo s CT zaradi ločevanja tkiv, ne da bi pri tem izgubili pomembne
informacije. Število uporabnikov računalniške tomografije se tako lahko
precej poveča.
Ključne besede: prašiči /
računalniška tomografija / CT / sestava telesa / klavne polovice /
temperatura
Agris category codes: L02, U10
COBISS Code
1.08 Jezik: angleški
ORODJE ZA NAČRTOVANJE
NAJCENEJŠIH IN PREHRANSKO IZRAVNANIH OBROKOV ZA PITANCE
in Stane KAVČIČ
Univ. v
Ljubljani,
Boitehniška fak.,
Odd. za zootehniko,
Groblje3, SI-1230 Domžale, Slovenija
IZVLEČEK
Prispevek
izpostavlja nekatere dejavnike, ki z vidika sestavljanja krmnih obrokov
lahko izboljšajo gospodarnost živinoreje. V Excelovem okolju je bilo v
obliki elektronskih preglednic razvito modularno orodje, ki združuje
različne tehnike determinističnega matematičnega modeliranja. Prvi modul
vključuje tehniko linearnega programiranja in služi za oceno najcenejšega
možnega krmnega obroka. Dobljeni rezultat kot ciljna vrednost vstopa v drugi
modul, ki temelji na tehtanem ciljnem programiranju, nadgrajenem s kazensko
funkcijo. Pridobljeni rezultati potrjujejo prednosti uporabljenega pristopa,
ki omogoča sestavljanje najcenejših krmnih obrokov, ne da bi ob tem tvegali
močnejše poslabšanje hranilne vrednosti in razmerja hranil. To je posebej
pomembno, kadar je izboljšanje ekonomske in prehranske učinkovitosti
temeljni cilj optimizacijskega orodja.
Ključne besede: govedo /
biki / pitanje / elektronsko orodje / ekonomika / optimiranje prehrane /
linearno programiranje / tehtano ciljno programiranje / kazenska funkcija
Agris category codes: L01, Q04
COBISS Code
1.08 Jezik: angleški
PRIMERJAVA RAZLIČNIH
METOD ZA IZRAČUN DNEVNIH MLEČNOSTI TER VSEBNOSTI MAŠČOB IN BELJAKOVIN IZ
JUTRANJE ALI VEČERNE MOLŽE
a),
Tomaž PERPAR, Betka LOGAR, Jože VERBIČ in
Milena KOVAČ
a)
Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, SI-1000
Ljubljana, Slovenija
IZVLEČEK
Za napoved dnevne
količine mleka (DMY), dnevne vsebnosti maščobe (DFP) in dnevne vsebnosti
beljakovin (DPP) na podlagi alternirajoče kontrole (molža zjutraj ali
zvečer) smo uporabili tri metode. Primerjavo smo opravili na 483 813 dnevnih
kontrolah mlečnosti. Primerjava je bila izvedena na celotnem podatkovnem
setu ali le na zgornjem oziroma spodnjem kvartilu glede na DMY, DFP, DPP in
interval med molžama (MI). DMY, DFP ali DPP so kot odvisne spremenljivke
nastopale v Metodi 1. V Metodi 2 je kot odvisna spremenljivka nastopalo
razmerje med delno (jutranja/večerna) in dnevno količino mleka, maščob in
beljakovin. Metoda 3 ocenjuje DMY na podlagi podvojitve količine mleka
zjutraj oziroma zvečer, medtem, ko delne vsebnosti maščob in beljakovin
ostajajo enake dnevnim. V celotni množici podatkov je bila pristranost ocen
nizka. V primeru visokih DMY, DFP in DPP so bili podatki v povprečju
podcenjeni z metodo 1, medtem ko ta metoda nizke vrednosti preceni. Metoda 3
je v kratkih MI v povprečju podcenila DMY ter precenila DFP in DPP, medtem
ko je v dolgih MI precenila DMY in podcenila DFP in DPP. Takšnih
pristranosti ocen z metodo 2 ni zaznati.
