Home 


Acta agriculturae Slovenica, suplement 2 (september 2008), 201–206.

Agris category codes: L01, Q04
COBISS Code           1.08
Jezik: angleški

KAKOVOST TRUPA IN MESA PRAŠIČEV IZ SLOVENSKEGA REJSKEGA PROGRAMA

Maja PREVOLNIK a), Martin ŠKRLEP, Dejan ŠKORJANC in Marjeta ČANDEK-POTOKAR

a) Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Vrbanska 30, SI-2000 Maribor, Slovenija

IZVLEČEK

Cilj raziskave je bila primerjava lastnosti klavnega trupa in mesa komercialnih prašičev pitancev različnih križanj iz dveh največjih slovenskih čred. Analiza je temeljila na fenotipskih podatkih, ki smo jih zbirali zadnjih pet let v okviru slovenskega rejskega programa. Med čredama smo ugotovili pomembne razlike v lastnostih trupa, ki jih lahko pripišemo razlikam v genotipih prašičev (križanjih), nismo pa ugotovili razlik v ekonomsko pomembnem rezultatu, deležu mesa v trupu, ki je bil podoben v obeh čredah. Lastnosti kakovosti mesa so bile med čredama prav tako statistično značilno različne. Tudi v tem primeru lahko razlike v veliki meri pojasnimo z genotipi prašičev (križanj), vendar pa zaradi povezanosti vpliva črede z vplivom klavnice del razlik lahko izhaja tudi iz različnih razmer ante-mortem in/ali manjše robustnosti živali na premortalne stresne dejavnike. Predstavljeni rezultati so pomembna informacija o stanju na področju kakovosti mesa prašičev v Sloveniji.

Ključne besede: prašiči / klavna kakovost / meso / rejski programi / Slovenija
Acta agriculturae Slovenica, suplement 2 (september 2008), 207–211.

Agris category codes: L02
COBISS Code           1.08
Jezik: angleški

GENETSKO SPREMENJENA SOJA V PREHRANI GOVEDA V JUŽENEM PODONAVJU

Andrea Laki Lukács, Szilárd Berke in Attila Máthé

Kaposvár University, Faculty of Economics, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary

IZVLEČEK

Čeprav na Madžarskem gojenje gensko spremenjenih rastlin ni dovoljeno, pa v državi najdemo proizvode, ki vsebujejo takšne rastline. V članku v študiji primera predstavljamo takšno uporabo. Iz odgovorov dvajsetih vodij mlečnih farm smo izvedeli, da se v prehrani goveda uporablja genetsko spremenjena soja, ki jo je edino možno dobiti na trgu po sprejemljivi ceni. Kot alternativo navajamo uvajanje in oglaševanje uporabe genetsko nespremenjenih rastlin z veliko beljakovinami, kar bi bila prednost na evropskih trgih.

Ključne besede: govedo / krave / molznice / prehrana živali / genetsko spremenjena soja
Acta agriculturae Slovenica, suplement 2 (september 2008), 213–217.

Agris category codes: L01, Q04
COBISS Code          
1.08
Jezik: angleški

MAŠČOBNOKISLINSKA SESTAVA MLEKA KRAV PASEM BUŠA, CIKA IN LISASTA

Zoran ŠKRTIĆ a), Alenka LEVART, Sonja JOVANOVAC, Vesna GANTNER in Dragomir KOMPAN

a) Josip Juraj Strossmayer University in Osijek, Faculty of Agriculture, Trg Sv. Trojstva 3, HR-31000 Osijek, Croatia

IZVLEČEK

Namen naše raziskave je bil določiti maščobnokislinsko sestavo mleka pasem buša in cika in jo primerjati z maščobnokislinsko sestavo mleka krav lisaste pasme. Zato smo v mesecu juliju zbrali 15 vzorcev mleka krav pasme buša, 17 vzorcev mleka krav pasme cika in 10 vzorcev mleka krav lisaste pasme. Vse živali so bile v času jemanja vzorcev na paši. V primerjavi z mlekom krav cikaste in lisaste pasme je mleko krav pasme buša vsebovalo statistično značilno (p < 0,05) manjši delež nasičenih maščobnih kislin (NMK) in statistično značilno (p < 0,05) večja deleža enkrat nenasičenih maščobnih kislin (ENMK) in večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK). V mleku krav pasme buša smo določili ožje razmerje med NMK in ENMK, NMK in VNMK ter med n-6 in n-3VNMK v primerjavi z mlekom krav cikaste in lisaste pasme. Delež n-3 VNMK v mleku se med pasmami ni statistično značilno razlikoval (p > 0,05). Mleko krav pasme buša je vsebovalo statistično značilno večji delež dokozaheksaenojske kisline (DHA, p < 0,05) v primerjavi z mlekom krav cikaste in lisaste pasme. Mleko krav cikaste pasme je vsebovalo statistično značilno (p < 0,05) večji delež konjugirane linolne kisline (KLK) v primerjavi z mlekom krav pasme buša. Za natančnejše ovrednotenje deležev posameznih vplivov, ki poleg pasme krav vplivajo na maščobnokislinsko sestavo mleka, kot so način reje, nadmorska višina pašnikov, stadij laktacije in zaporedna laktacija, bodo potrebne nadaljnje raziskave.

Ključne besede: govedo / krave / molznice / lokalne pasme / mleko / sestava / maščobne kisline / Slovenija / Hrvaška

 

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta