PREGLED IZGLEDOV IN MOŽNOSTI
EVROPSKEGA MLEČNEGA TRGA
W. KROSTITZa)
a) Schusterbistlweg 21, 83471 Berchtesgaden, Nemčija
Strokovni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Evropa je največji svetovni proizvajalec
mleka, čeprav njen delež v skupni proizvodnji upada. Vse do leta 1980 je bila
proizvodnja precej nad povpraševanjem, kar je botrovalo ogromnim nadomestilom
za domačo proizvodnjo in izvoz. V devetdesetih letih sta se proizvodnja in
povpraševanje v prejšnih socialističnih državah tesno soočila. Prilagoditev
v Zahodni Evropi se je upočasnila. Za vzpostavitev razmerja med ponudbo in
povpraševanjem bo potrebno nadaljnje zmanjševanje proizvodnje in cen mleka.
Povprečna velikost mlečnih farm in mlekarn bo kljub vsemu verjetno še vedno
naraščala. V vzhodnem delu celine si bosta
povpraševanje in proizvodnja najbrž opomogla v drugi polovici devetdesetih
let, seveda pa ju bo morala spremljati modernizacija in racionalizacija v
kmetijstvu in trženju. Verjetno pa bo povprečna stopnja porabe precej nižja
kot v preteklosti, povečevale pa se bodo tudi razlike med prebivalstvom.
Ključne besede: Evropa, proizvodnja
mleka, poraba mleka in mlečnih izdelkov, trgovina, politika, izgledi.
AVSTRIJSKO MLEČNO-PREDELOVALNA
INDUSTRIJA PRED IN PO VKLJUČITVI AVSTRIJE V EVROPSKO ZVEZO
J. HASCHKAa)
a) Nö. Landes-Landwirtschaftskammer, 2.3.
Tierproduktion, Löwelstraße 16, 1014 Dunaj
Strokovni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V skladu z določili članstva v Evropski zvezi
in referendumsko odločitvijo 12. junija 1994 se je Avstrija pridružila
Evropski zvezi 1. januarja 1995, torej pet let po zaprositvi za članstvo. Čeprav
ima članstvo določene ugodnosti, pa predstavlja za avstrijsko kmetijstvo,
zlasti proizvodnjo mleka, veliko spremembo in izziv v tem stoletju. Razpad
Avstro-Ogrske leta 1918 je zahteval spremembe v mlekarskem sektorju. Z državno
pomočjo se je mlečno-predelovalna industrija preveč razbohotila, zato so cene
mleka strmo padle. Leta 1931 so ustanovili Milchwirtschaftsfond (Komisija za trženje
mleka), ki je uravnavala cene mleka skladno s prevoznimi stroški. Posebna območja
(tako imenovana razvodna in uslužnostna območja)
so bila priključena k mlekarnam, stroški proizvodnje masla pa so bili upoštevani
pri stroških izdelkov iz svežega mleka. Takšen sistem, ki je bil zasnovan
leta 1960, je ostal v veljavi vse do 1994. Kvalitativna in kvantitativna
primerjava stanja te industrije tik pred članstvom z današnjim stanjem kaže
občutne spremembe v strukturi industrije, cenah in razvoju proizvodov, seveda
pa je treba upoštevati proizvajalce mleka, mlekarne in potrošnike.
Ključne besede: mlečno-predelovalna
industrija, Avstrija, članstvo, Evropska zveza, posledice.
VREDNOST INFORMACIJE PRI
SPREJEMANJU ODLOČITEV: PRIMERI UPORABE V PROIZVODNJI IN PREDELAVI MLEKA
S. KAVČIČa)
a)
Univ.
v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale,
Slovenija
Pregledni članek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Prispevek poudarja razliko med intuitivnim in
sistematičnim pristopom k sprejemanju poslovnih odločitev. Razlaga osnovne
elemente in načela, ki so se uveljavili v teoriji analize odločitev in
predstavlja nekatere tehnike vključevanja tveganja v proces odločanja kot
njegovega ključnega dejavnika. V tem kontekstu osvetljuje teoretični pomen
termina vrednost informacije. Hipotetična primera s področja prireje in
predelave mleka ponazarjata možnost uporabe prikazanih metod v praksi in
nekatere njihove pomanjkljivosti. Na koncu kritično ocenjuje zmogljivost
nekaterih močnejših tehnik, ki naj bi premostile opisane probleme.
Ključne besede: sprejemanje odločitev,
vrednost informacije, analiza odločitev, tveganje.
VPLIV POOSTRENIH KRITERIJEV NA KAKOVOST SUROVEGA MLEKA IN
STRUKTURO PROIZVAJALCEV
J. HOČEVARa)
a) Veterinarski zavod Slovenije, Cesta v Mestni Log
47a, 1000 Ljubljana, Slovenija
Strokovni članek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
V mlekarni Hruševje smo povečali število
parametrov za oceno kakovosti surovega mleka in zaostrili kriterije za njegovo
razvrščanje v plačilne razrede. Analizo podatkov smo opravili za 439
pridelovalcev iz občine Postojna, ki so oddajali surovo mleko v obdobju
junij 93 - marec 95. Število pridelovalcev, katerih surovo mleko je bilo uvrščeno
v kakovostni razred "Ekstra", se je kljub stalnemu zaostrovanju
kriterijev povečalo iz 40 (13%) na 106 (43%) in tistih v zadnji kakovostni
razred znižalo iz 142 (46%) na 1 (0,40%). Povprečna mesečna količina
oddanega surovega mleka na pridelovalca se je povečala iz 534 na 970 litrov.
Kljub zmanjšanemu številu pridelovalcev pa se je povečala tudi skupna mesečna
količina oddanega surovega mleka in sicer iz 206 553 na 241 566 litrov. Iz
napisanega lahko zaključimo, da je "Pravilnik o določanju odkupne cene
kravjega mleka" pozitivno vplival na kakovost in strukturo pridelovalcev
ter tako uresničil namen zakonodajalca po nekoliko večji intenzivnosti in
posodobitvi pridelave.
Ključne besede: surovo mleko-kakovost,
Postojna, skupno število mikroorganizmov, število somatskih celic.
PROJEKCIJA PROIZVODNJE MLEKA V SLOVENIJI
S. ČEPINa),
J. FERČEJ, M. ČEPON
a)
Univ. v
Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale,
Slovenija
Strokovni članek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
V letih od 1985 do 1994 se je v Sloveniji zmanjšalo
število vseh goved za 17,3 %, število vseh krav za 20,2 % in število krav s
tržno prirejo mleka za 21,5 %. V istem obdobju je bila količina odkupljenega
mleka razmeroma konstantna in se je gibala med 350 in 390 milioni litrov. Povečala
se je količina tržnega mleka po kravi za 36,5 % (od 1990 litrov v letu 1985 na
2716 litrov v letu 1994), kar pomeni povprečno letno stopnjo 4 %. Zaradi
predvidenega nadaljnega intenziviranja prireje mleka in razmeroma ustaljene
porabe, se bo v Sloveniji tudi v bodoče zmanjševalo število krav za tržno
prirejo mleka. Ob podobni povprečni stopnji povečevanja prodanega mleka po
kravi, bomo lahko koncem naslednjih desetih letih odkupili enako količino mleka
od okrog 100 000 krav. Izhajajoč iz strukture kmetijskih zemljišč v Sloveniji
(64,5 % travinja), potrebujemo že zaradi preprečevanja zaraščanja kmetijskih
površin in ohranjanja poseljene in kulturne krajine, vsaj 230 000 krav oziroma
580 000 glav goved. Istočasno pa je
navedeni stalež goved potreben tudi za željeno prirejo govejega mesa. Prireje
mleka v Sloveniji ne smemo obravnavati ločeno, ampak v sklopu celotne
govedoreje oziroma celotnega kmetijstva.
Ključne besede: krave molznice,
proizvodnja mleka, trendi, perspektive.
nadaljevanje na drugi strani
