MOŽNOSTI POVEČANJA KOLIČINE
MLEKA IN VSEBNOSTI MLEČNE MAŠČOBE IN BELJAKOVIN
S SELEKCIJO
J. POGAČARa)
a)
Univ. v
Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale,
Slovenija
Izvirni znanstveni članek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Zaradi različne gospodarske
pomembnosti in genetske variabilnosti lastnosti ter tudi zaradi antagonizmov med
nekaterimi lastnostmi, npr. med količino mleka in mesnatostjo, med količino
mleka in vsebnostjo beljakovin ter maščob v mleku in podobno, je optimalna
strategija selekcije uporaba selekcijskega indeksa. Selekcijski indeks, ki je
definiran kot maksimalni dohodek, je konstruiran tako, da upošteva različne
lastnosti in njihove različne gospodarske teže v odvisnosti od tržno
ekonomske situacije. Modelni računi kažejo, da je z vidika gospodarnosti
najbolj uspešna hkratna selekcija na količino mlečne maščobe in količino
mlečnih beljakovin in da je selekcija le na % mlečne maščobe ali le na %
beljakovin ekonomsko neučinkovita.
Ključne besede: govedo, selekcija, lastnosti mlečnosti, ekonomske teže,
selekcijski indeks.
MLEČNO PROFILNI TEST -
REZULTATI DVOLETNIH OPAZOVANJ
T. ZADNIKa), Marija
KLOPČIČ, A.PENGOV
a)
Univ. v
Ljubljani, Vet. fak., Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana, Slovenija
Strokovni članek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Vzorci mleka iz bazena so se izkazali za
pomemben orientacijsko - diagnostičen material s katerim lahko hitro, enostavno
in predvsem ceneje kot z analizo krvi molznic, ugotovimo prisotnost najpogostejših
produkcijskih bolezni v čredi. Iz rezultatov analiz skupnega vzorca mleka je
mogoče ugotoviti nivo prehranskega in zdravstvenega statusa črede. Na osnovi
pogovora z rejcem, nadaljnjimi analizami reje, krmnega obroka, kliničnega
pregleda živali, vzorcev krvi in mleka ter drugega materiala, lahko tako čredo
primerno obravnavamo in ustrezno ukrepamo. Ugotovitve temeljijo na 1547
tedenskih analizah vzorcev mleka iz bazena. Na štirih območjih v Sloveniji smo
na 30 kmetijah leta 1993 (n=12) in 1994 (n=18) enkrat na teden jemali in
analizirali vzorce mleka na vsebnost mašobe, beljakovin, laktoze, uree,
natrija, kalija, acetona in na število somatskih celic. Izračunali smo tudi
koeficient med vsebnostjo maščobe in
beljakovinami ter beljakovinami in ureo. Z modelom analize variance smo
ugotovili, da so na rezultate analiz mleka statistično pomembno (P<0,05)
vplivali predvsem leto raziskave, kmetija in sezona (zimski-letni krmni obrok),
manj pa (P>0,05) zdravstveni status mlečne žleze (SCCx103/ml)
in ketolaktija. Rezultati mlečno profilnega testa so uporabni za rejce in
strokovnjake, ki se na katerikoli način vključujejo v prirejo in predelavo
mleka.
Ključne besede: mleko,
krava, mlečno profilni test.
OCENA PLEMENSKE VREDNOSTI ZA
LASTNOSTI MLEČNOSTI Z MODELOM ŽIVALI PRI SLOVENSKI LISASTI PASMI
Elizabeta Špela MÖNIGa)
a)
Univ.
v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale,
Slovenija
Izvirni znanstveni članek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Standardni model za oceno plemenskih vrednosti
v svetu je model živali. Pri oceni plemenske vrednosti upoštevamo tudi
informacije ostalih sorodnikov in partnerjev pri parjenju. Z modelom lahko
simultano ocenjujemo več lastnosti. Plemenske vrednosti za bike in krave
ocenjujemo skupaj, hkrati ocenjujemo genetski produkcijski potencial sorodnih živali,
ki še nimajo lastne proizvodnje, kar vpliva na skrajšanje generacijskega
intervala. Ocenili smo plemenske vrednosti za populacijo
slovenske lisaste pasme (N=49593, od tega 200 bikov) za obdobje 15 let
(1975-1990) z BLUP-sire modelom, ki je trenutno standardna metoda v Sloveniji in
BLUP modelom živali. V primerjavi z BLUP-sire modelom so plemenske vrednosti za
bike v povprečju nižje tako za lastnost
kg-mleka kakor tudi za lastnost kg-masti. Standardna deviacija plemenskih
vrednosti ocenjenih z modelom živali je zelo majhna. Ocenjena korelacija med
plemenskimi vrednostmi izračunanimi na istem materialu z obema metodama je visoka.
Tako tudi ni bistvenih sprememb v rangu posameznih bikov. Zelo majhen je
genetski napredek ocenjen na podlagi plemenskih vrednosti izračunanih z modelom
živali pri obeh lastnostih tako pri bikih kot tudi pri kravah. Na podlagi
dobljenih rezultatov bomo morali za
nadaljnje delo skrbno preveriti točnost podatkov, posebej pedigrejev in oceniti
še nekatere korekcijske faktorje ter tako model še bolje prilagoditi razmeram
slovenske lisaste populacije.
Ključne besede: govedo, lastnosti mlečnosti, selekcija, ocena plemenske
vrednosti, model živali.
PRIKAZ POTEKA AP KONTROLE
Z RAČUNALNIŠKEGA VIDIKA
Anka DOLINARa), J.
POGAČAR, Marija KLOPČIČ
a) Univ.
v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale,
Slovenija
Strokovni članek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Za sprotno in hitro spremljanje proizvodnje
mleka krav vključenih v AP kontrolo
so bili izdelani določeni računalniški programi. Ti omogočajo ne samo več
vrst kontrole podatkov tako pri vnosu kot pri obdelavi, pač pa tudi razne vrste
izpisov, ki omogočajo rejcem, da sprotno spremljajo proizvodnjo vsake posamezne
krave in tudi cele črede. Računalniški programi potrebujejo
za svoje delo osnovno podatkovno zbirko iz katere črpajo podatke. Ta podatkovna
zbirka se počasi povečuje, kar tudi vpliva na hitrost delovanja programov.
Predvideni razvoj prihodnosti bo temeljil na čim bolj avtomatskem vnosu
podatkov v računalnik ter na povezavi različnih
računalnikov med seboj.
Ključne besede: računalniški programi, kontrola podatkov, spremljanje
proizvodnje, podatkovna zbirka, avtomatski vnos, povezava računalnikov.
GENI PROTEINOV MLEKA: MOLEKULARNI PRISTOP
P. DOVČa),
J.F. MEDRANO
a)
Univ. v
Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale,
Slovenija
Pregledni članek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Ker se delež mleka, ki ga v svetu porabijo v
tekoči obliki, stalno zmanjšuje, težijo sodobni trendi v selekciji mlečnega
goveda k višji vsebnosti suhe snovi v mleku in izboljšanju tehnoloških
lastnosti mleka. Vsebnost beljakovin v mleku je kvantitativna lastnost s
kompleksnim genetskim ozadjem, ki uravnava kakovost in količino mlečnih
beljakovin. Sklop štirih kazeinskih genov in genov za dva najpomembnejša
proteina sirotke (a -laktalbumin in b -laktoglobulin) predstavljajo regije genoma, ki
kodirajo najpomembnejše beljakovine mleka. Vseh šest genov nastopa v večih
alelnih variantah, ki vplivajo tako na kvaliteto, kot tudi na količino
beljakovin v mleku. Alelne variante laktoproteinskih genov se med seboj
razlikujejo v kodogenih in regulatornih predelih, kar vpliva na uravnavanje
genske ekspresije na transkripcijski in post-transkripcijski ravni. Do sedaj je
uspelo dokazati kvantitativno različno ekspresijo alelnih variant genov, ki
kodirajo k -kazein in b -laktoglobulin. Študij promoterskih regij genov za
proteine mleka nam omogoča razumevanje molekularnih mehanizmov, ki uravnavajo
sintezo proteinov mleka. Plod iskanja najpomembnejših lokusov, ki kvantitativno
vplivajo na proizvodnjo mleka so ozko omejeni deli genoma, ki imajo vpliv na to
lastnost. Tovrstne informacije lahko uporabimo za selekcijo s pomočjo genetskih
markerjev in za biotehnološke modifikacije komponent mleka.
Ključne besede: laktoproteinski geni, diferencialna ekspresija, polimorfizmi
promoterskih regij, kvantitativne lastnosti.
nadaljevanje na drugi strani
