OCENA ENERGIJSKE VREDNOSTI MRVE Z
REGRESIJSKO ENAČBO
Jasna M. A. STEKARa),
F. ZAGOŽEN, A. GOLOB
a)
Univ. v
Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale,
Slovenija
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
825 naključnih vzorcev mrve, od tega 655
vzorcev sena prve košnje in 170 otave, smo analizirali po weendski analizi.
Rezultate smo s statističnim paketom SPSS obračunali tako, da smo izračunali
multiple regresije za vsebnost škrobnih enot (ŠE) in nemško neto energijo
laktacije (NEL) in to za vse vzorce skupaj ter posebej za vzorce prve košnje
oz. otave. Enačbe smo izračunavali s postopnim vključevanjem posameznih
hranilnih snovi. Multipli regresijski koeficienti (R) so bili v vseh primerih
zelo visoko značilni. Pri vzorcih prve košnje je ocena ŠE na osnovi vseh določitev
zelo natančna (R=0,9796, s.n.=1,4502). Za potrebe v praksi zadostuje ocena na
osnovi vsebnosti surove vlaknine (SV) in surovih beljakovin (SB) (R=0,9613,
s.n.=1,9861). Za oceno NEL pa moramo upoštevati vse hranilne snovi (R=0,9429,
s.n.=0,1822). Pri otavi ocenimo vsebnost ŠE dobro z vsemi določitvami
(R=0,95488, s.n.=0,14164). Za oceno NEL pa zadoščajo podatki o SV, etrskem
izvlečku in brezdušičnih izvlečkih,
(R=0,93487, s.n.=0,14164). V primerih, ko vzorec mrve ni definiran lahko ocenimo
vsebnost ŠE in NEL na osnovi vseh določitev (R=0,97186, s.n.=1,69134 oz.
R=0,95646, s.n.=0,15974).
Ključne besede: mrva, seno, otava, kemična sestava, multipl R, regresijska
enačba, škrobna enota, nemška neto energija za laktacijo.
KEMIČNA SESTAVA IN HRANILNA VREDNOST TRAVE, KONZERVIRANE
NA RAZLIČNE NAČINE
J. ŽGAJNARa),
A. LAVRENČIČ, J. STOPAR
a)
Univ.
v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale,
Slovenija
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Ugotavljali smo kemično sestavo, navidezno
prebavljivost, razgradljivost suhe snovi in surovih beljakovin v vampu pri 1.5,
3, 6, 12, 24 in 48 urah inkubacije ter efektivno razgradljivost surovih
beljakovin in hranilno vrednost za zmrznjeno travo in za silaže, narejene iz
neovele trave, iz neovele trave, konzervirane z 0.4 % Ensimaxa, in iz ovele
trave. Po zelo natančnem konzerviranju sveže trave (201 g/kg SS) v 1 m3
velik silos v silaži ni bilo opaziti statistično značilnih razlik v kemični
sestavi, razgradljivosti, navidezni prebavljivosti in hranilni vrednosti v
primerjavi s silažo, konzervirano z Ensimaxom. Silaža iz ovele trave je bila v
primerjavi s silažama iz neovele trave statistično značilno slabše
prebavljiva in je imela za 17 % nižjo vsebnost prebavljivih surovih beljakovin
(PSB), škrobnih enot (ŠE) in NEL (MJ) na kg SS.
Ključne besede: trava, travna silaža, kemična sestava, suha snov, surove
beljakovine, hranilna vrednost, razgradljivost, efektivna razgradljivost,
navidezna prebavljivost.
UČINEK SILIRNEGA DODATKA
PLANTANAZE® NA KEMIČNO SESTAVO IN IN VITRO
PREBAVLJIVOST NEOVELE TRAVNE SILAŽE
D. BABNIKa), Jasna M.A. STEKAR, Jože
VERBIČ, Alenka MALENŠEK
a)
Kmetijski
inštitut Slovenije, Hacquetova 17, 1000 Ljubljana, Slovenija
Izvirni znanstveni članek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
V laboratorijskih silosih smo testirali učinek
silirnega dodatka Plantanaze® , ki vsebuje mlečnokislinske
bakterije (L. plantarum, P. pentosaceus)
in celulolitične encime, na kemično sestavo in in vitro
prebavljivost neovele travne silaže. Silosi so bili odprti po 271 dneh. Silaža
z dodatkom Plantanaze® je vsebovala v primerjavi s kontrolo več
sladkorjev (32 vs. 11 g kg-1 SS, p<
0,05) ter manj surove vlaknine (284 vs. 295 g kg-1 SS, p<
0,05), celuloze (312 vs. 318 g kg-1 SS, p<
0,05) in ADF (352 vs. 358 g kg-1 SS, p<
0,05). Vsebnost surovih beljakovin, pepela, ADL,
NDL in hemiceluloz se niso značilno razlikovale. In vitro
prebavljivost OS po Tilleyu in Terryu (1963) je bila pri silaži s Plantanaze®
neznačilno večja (65,6%) kakor pri kontroli (64,7%). Neznačilno večja je
bila tudi prebavljivost OS, ki smo jo ocenili na osnovi kemične sestave in količine
plina pri in vitro inkubaciji vzorcev z vampnim sokom (63,0% vs.
62,2%). Zaradi manjših izgub mase (4,45 vs. 6,97 kg t-1 silirane
krme, p< 0,001) in nekoliko vešje koncentracije
NEL (5,01 vs. 4,93 MJ kg-1 SS) je bila
izguba NEL pri silaži z dodatkom Plantanaze® manjša (3,8 MJ
NEL t-1 silirane krme) kakor pri silaži
brez silirnega dodatka (62,0 MJ NEL t-1 silirane krme).
Ključne besede: travna silaža, silirni dodatek, kemična sestava,
in
vitro prebavljivost.
VPLIV LETNEGA OBDOBJA NA
KONCENTRACIJO SEČNINE V MLEKU KRAV
Marija RAJČEVIČa),
I. JAZBEC, Marija SIRK, J. LEVSTEK
a) Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska
107, 1000 Ljubljana, Slovenija
Izvirni znanstveni članek
Jezik: slovenski
IZVLEČEK
Na dveh farmah (A in B) s kravami črno-bele
pasme smo v letih 1992 - 1994 na osnovi določitev sečnine (in beljakovin) v
mleku ugotavljali možno pomanjkljivo oskrbljenost krav z energijo oz. preveliko
oskrbljenost z beljakovinami. Ločeno smo obravnavali poletno in zimsko obdobje.
Na obeh farmah je bila v poletnem obdobju koncentracija sečnine v mleku povečana:
na farmi A je povprečje (n=60) 5,24 ± 0,57 mmol/l, na farmi B pa (n=68) 7,82
± 0,804 mmol/l. V zimskem obdobju je bila na farmi A sečnina v mleku povprečno
(n=60) 3,57 ± 0,534 mmol/l, na farmi B pa
(n=100) 5,01 ± 0,745 mmol/l. Razlika v povprečni koncentraciji sečnine med
poletnim in zimskim obdobjem je na obeh farmah statistično visoko značilna
(p=0,001) in izhaja iz prehrane krav oz. iz nezadostne uravnoteženosti obrokov
z energijo in beljakovinami.
Ključne besede: govedo, prehrana, letno obdobje, mleko, sečnina.
nadaljevanje na drugi strani
