Home 

Zb. Biotehniške fak. Univerze v Ljubljani Kmetijstvo.
Suplement
24


RAZVOJ AVTOMATIZACIJE V MLEKARSTVU

W. ROSSINGa), S. DEVIR, P.H. HOGERWERF, A.H. IPEMA, J.H.M. METZ
a) Institute of Agricultural and Environmental Engineering (IMAG-DLO), Wageningen, Nizozemska

Pregledni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Razvoj sistemov za odkrivanje in opazovanje obolelih krav in pojatev bo pripomogel k uspešnejšemu upravljanju kmetijskih posestev. Senzorji za odkrivanje vnetij vimena in pojatve se že dobijo. Direktno opazovanje kakovosti mleka in sestave mleka omogoča kmetovalcem najugodnejši sistem prehranjevanja visoko proizvodnih krav in izločitev mleka z določeno vsebnostjo beljakovin. Direktno merjenje vsebnosti maščob in beljakovin bi lahko nadomestilo zamudno vzorčenje, ki ga izvajajo organizacije za kontrolo mlečnosti. Takšna oprema, ki jo priključimo na molzne naprave, je že na tržišču. Na Nizozemskem je IMAG-DLO od leta 1990 dalje delal poskuse z zmogljivostjo popolnoma avtomatiziranega molznega sistema. Ti poskusi so potrdili učinkovitost sistema, učinkovitost izbrane naprave za nadzor prehoda krav, vplive izbranih naprav in AMS na vedenje in počutje krav ter vpliv pogostejše molže na proizvodnjo in sestavo mleka. Holandska podjetja so razvila avtomatske molzne sisteme, podjetji Prolion in Lely pa imata trenutno 30 nameščenih naprav na kmetijah. V Angliji, Franciji in Nemčiji podobne sisteme še testirajo v laboratorijih.

Ključne besede: odkrivanje vnetja vimena, odkrivanje pojatev, sestava mleka, molzni robot, prehod krav.


NEKATERI VIDIKI "DOBRE PROIZVODNE PRAKSE" V ŽIVILSKI INDUSTRIJI

B. VON BOCKELMANNa)
a)
von Bockelmann Hygiene, Linnévägen 4, 232 52 Äkarp, Švedska

Pregledni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Dobra proizvodna praksa (DPP) je namenjena samonadzoru živilske proizvodnje, da bi se izboljšala učinovitost proizvodnje. DPP ima več ciljev, med njimi tudi varstvo okolja, v katerem je določena tovarna, zemljišče, zgradbe, pretok blaga, vodenje , organizacijo, opremo, namestitev opreme, nadzor kakovosti in zavarovanje kakovosti. Nepotrebnim kemičnim, fizikalnim in mikrobiološkim okužbam se lahko izognemo le, če upoštevamo navedene dejavnike. Podrobneje analiziramo nekatere od omenjenih vidikov ter na kratko predstavljamo zasnovo HACCP.

Ključne besede: DPP, hrana, HACCP.


DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA KAKOVOST MLEKA PRI UPORABI RAZLIČNIH MOLZNIH NAPRAV

L. TOTHa), P. SEMBERY, J. BAK
a)
Gödölõ University of Agriculture

Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
V laboratorijskih pogojih smo določili več parametrov za molzne naprave. Ti so osnova za kakovost mleka. Laboratorijske preiskave so pokazale, da dokaj preprosto molzno napravo lahko prilagodimo za molžo visoko produktivne črede krav mlekaric. Seveda se lahko izognemo uporabi različnih zapletenih in dragih avtomatskih električnih naprav. Priporočamo proučevanje vplivov modificiranih parametrov v laboratoriju, zlasti glede čistoče.

Ključne besede: laboratorij, parametri, molzni stroji, molzna kakovost.


VPLIV OSNOVNE SUROVINE NA MIKROSTRUKTURO TOPLJENEGA SIRA

Emilija STOJANOVIĆa), Zora MIJAČEVIĆ, M. BOKOROV
a) DD Mlekara "Odžačanka", Jole Ribara bb, 25250 Odžaci, Jugoslavija

Strokovni članek
Jezik: angleški

IZVLEČEK
Topljeni sir proizvajajo iz različnih vrst sirov. Maso za topljenje sestavljajo siri različne zrelosti in kakovosti. Namen te raziskave je bil ugotoviti, če bolj kisel sir vpliva na mikrostrukturo topljenega sira. Maso za topljenje smo pripravili z dodatkom sira s 15%, 25% in 45% povečano kislostjo. Na fotografijah, posnetih z elektronskim mikroskopom, opazimo razlike v mikrostrukturi topljenega sira, narejenega z različnim dodatkom sira z večjo kislostjo. Topljeni sir, ki je vseboval več sira s povečano kislostjo, je imel bolj grobo strukturo, več praznih prostorov, ki so imeli tudi ostrejše robove. Količina dodanega sira s povečano kislostjo masi za topljeni sir je vplivala na mikrostrukturo topljenega sira, proizvedenega tako pri kontinuiranem kot diskontinuiranem načinu proizvodnje.

Ključne besede: mikrostruktura, topljeni sir, sir s povečano kislostjo, kontinuirana in diskontinuirana proizvodnja.


PREDNOSTI IN SLABOSTI AVTOMATSKEGA ZAJEMA TER RAČUNALNIŠKE OBDELAVE PODATKOV O KVALITETI SUROVEGA MLEKA

V. PIPANa)
a) Univ. v Ljubljani, Vet. fak., Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana, Slovenija

Strokovni članek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Če želimo izdelati kvalitetne mlečne izdelke, moramo zelo paziti na kvaliteto odkupljenega surovega mleka. S pomočjo sodobne informacijske tehnologije smo želeli izboljšati zanesljivost rezultatov preiskav in skrajšati čas od odvzema vzorca do končnega rezultata. Ugotovili smo, da najboljše rezultate dosežemo z identifikacijo lastnikov s pomočjo črtne kode in neposrednim zajemom rezultatov z aparatur v računalnik. Predstavljena izvedba onemogoča zamenjavo individualnih vzorcev mleka in močno zmanjša vpliv človeškega dejavnika na rezultate preiskav. Slabo stran opisane metode predstavlja relativno visok začetni strošek za nabavo strojne in programske opreme ter uvajanje ljudi. Skozi dvoletno delo smo prišli do spoznanja, da so vsi stroški zanemarljivi zaradi vse večjega zaupanja ljudi v dobljene rezultate preiskav.

Ključne besede: govedo, mleko, informatika, vzorčenje mleka.


ODGOVORNOST DO TEHNOLOGIJ - VODENIH Z RAČUNALNIKOM, ZAHTEVA ZANESLJIVE INŽENIRSKE REŠITVE

E. VALINGERa), D. KOSIČ, N. TABORŠAK, B. FAJDIGA, A. DOBERLET
a) Hmezad Exp.-Imp. INŽENIRING, d.o.o., Ul. Bratov Učakar 56, 1000 Ljubljana, Slovenija

Strokovni članek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Projekti vodenja procesov v prehrambeni industriji, posebno v mlekarstvu, so povezani s povečano stopnjo odgovornosti za zdravstveno neoporečnost in trajnost proizvodov. Prikazujemo zahteve za sistematični pristop k projektiranju strojne opreme, višjo stopnjo zanesljivosti nadzornega in krmilnega računalnika, "robustnost" programske opreme ter pravilen izbor kvalitetnih senzorjev za nadzor fizikalnih, kemijskih in bakterioloških parametrov in kriterijev tehnoloških procesov. Industrijski računalniki morajo zadostiti nizu zelo ostrih zahtev, kot so: odpornost na elektromagnetne motnje, povišane temperature okolja, izhodni moduli morajo biti zaščiteni pred kratkimi stiki, itn. Zanesljivost programske opreme pomeni poleg izvršitve zahtevanih funkcij, predvideti tudi možne konfliktne situacije ter način njihove rešitve. Vse to zahteva izkušenega projektanta, ki optimalno izkorišča razvoj in čas projektiranja. Zagon in vzdrževanje nadzorne in krmilne opreme v času njenega "življenskega ciklusa" zahteva odgovoren pristop izvajalca. Slikovni prikaz poteka procesov je pomembna pomoč pri komunikaciji človek - računalnik, kar povečuje varnost vodenja procesov. Bolj ko se ravnamo po omenjenih dejstvih, večja je verjetnost, da se izognemo nezgodam in materialni škodi.

Ključne besede: proizvodnja hrane, mlekarska industrija, ekspertni sistemi, računalniško vodenje.


VPLIV pH VREDNOSTI MED STISKANJEM NA SENZORIČNE LASTNOSTI EMENTALSKEGA SIRA

B. PERKOa), Karmen KIPHUT
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

Izvirni znanstveni članek
Jezik: slovenski

IZVLEČEK
Namen naloge je bil proučiti, ali sta vrsti mleka (mleko, skladiščeno 20 ur pri 4° C in sveže mleko) in potek acidifikacije sira med 20 urnim stiskanjem povezana s senzorično oceno ementalskega sira. V 40 dneh smo dnevno v dveh šaržah zasledovali kislost mleka, kulture, sirotke (pred in po dogrevanju v kotlu in po 24 urah inkubacije) in sira na začetku stiskanja, po 5, 10 in 20 urah stiskanja ter po končanem soljenju. Ovrednotili smo mikrobiološko sliko termiziranega mleka in senzorične lastnosti sira. Ugotovili smo, da pri vseh lastnostih senzoričnega ocenjevanja ni razlik med sirom, ki je izdelan iz mleka iz zaloge, in sirom, ki je izdelan iz svežega mleka. Statistično signifikantno povezavo opazimo med pH vrednostjo po 10 in 20 urah stiskanja in skupno oceno kakovosti sira, narejenega iz svežega mleka. Na ta način bi bilo mogoče napovedati, v kateri kakovostni razred se bo sir uvrstil že na koncu stiskanja.

Ključne besede: siri, ementalski sir, pH med stiskanjem, senzorične lastnosti.

 


nadaljevanje na drugi strani

 

 

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta