KAKOVOST
ŽIVINOREJSKE PROIZVODNJE IN PROIZVODOV V SLOVENIJI
M. ČEPONa), S. ČEPIN in C. VARGA
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V prispevku je predstavljeno razmišljanje o kakovosti
živinorejske proizvodnje in primarnih živalskih proizvodov.
Predstavljamo nekatere dejavnike, ki vplivajo na kakovost
proizvodnje, ter rezultate do sedaj opravljenega dela na tem
področju v Sloveniji. Prikazana je tudi sedanja kakovost
najpomembnejših primarnih živinorejskih proizvodov v Sloveniji
ter primerjava s takšnimi proizvodi v nekaterih članicah EU.
Ključne besede: živinoreja, proizvodi,
kakovost, Slovenija, EU
KLJUČNA
VPRAŠANJA PROIZVODNJE ANIMALNIH PROIZVODOV IN NJIHOVE KAKOVOSTI
NA MADŽARSKEM S POSEBNIM OZIROM NA VSTOP V EVROPSKO UNIJO
L. BABINSZKYa) in J. STEFLER
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Kmetijstvo je imelo vedno pomembno vlogo v gospodarstvu
Madžarske, kar gre pripisati geografskemu položaju, naravnim
razmeram in zgodovinski tradiciji. Po letu 1989 je prišlo do
močnega zmanjšanja kmetijske proizvodnje kot posledice
družbenih sprememb. Te neugodne tendence jasno kažejo podatki o
BDP, saj se je delež BDP iz kmetijstva iz 17,5 % v letih
1981-1985 zmanjšal na 6,6 % v letu 1996. Zaradi zmanjšanja
kmetijske proizvodnje je, žal, prišlo tudi do poslabšanja
kakovosti. Glede izboljšanja kakovosti mleka so prizadevanja
rejcev usmerjena v povečanje vsebnosti mlečnih beljakovin in
maščob. Če upoštevamo, da v svetovnem merilu črno bela pasma
prevladuje med mlečnimi pasmami, ne moremo pričakovati nobenega
bistvenega izboljšanja v kratkem času. Kakovost prašičjega
mesa lahko bistveno izboljšamo s pomočjo prehrane. Pri
sestavljanju krmnih obrokov je bistveno, da upoštevamo razmerje
med prebavljivimi aminokislinami in prebavljivo energijo. V
preteklih letih so bili raziskovalni projekti s področja
prehrane živali usmerjeni predvsem v raziskovanje možnosti
vplivanja na sestavo maščobnih kislin v mesu, saj je le ta zelo
pomembna z vidika humane prehrane.
Ključne besede: živalski proizvodi, kakovost,
Madžarska, EU
KONKURENČNOST
IN KAKOVOSTNI POGOJI ŽIVALSKIH PROIZVODOV NA HRVAŠKEM V
PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI CEFTE IN EC
M. BOŽIĆa), I. JURIĆ, A. KOLEGA,
Marija ĐIKIĆ, Gordana KRALIK in A. PETRIČEVIĆ
a) Ministry of Agriculture and
Forestry of Croatia, Ul. grada Vukovara 78, CRO-10000 Zagreb,
Croatia
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Živalska proizvodnja na Hrvaškem v primerjavi z enako
proizvodnjo v državah EU in CEFTA značilno zaostaja.
Konkurenčnost živalskih proizvodov s Hrvaške je precej manjša
kot v sosednih državah, zaradi visokih vhodnih stroškov in še
bolj zaradi slabše kakovosti izdelkov. Hrvaški pravilnik za
ocenjevanje kvalitete prašičev na liniji klanja se ujema s
pravilnikom EU št. 3220/84 iz leta 1984. Ostale pravilnike za
ocenjevanje kakovosti mleka, živalske krme in klavne kakovosti
govedi še pripravljajo. Analiza kakovosti prašičev na osnovi
S-EUROP sistema je pokazala, da znaša mesnatost populacije
prašičev na področju Papuk-Požega na Hrvaškem 50,1 %, kar
lahko vzamemo kot natančno oceno prašičje populacije namenjene
za hrvaški trg. Mesnatost proučevane populacije ABCD hypor
prašičev je 56,1 % in mesnatost prašičev križancev švedske
landrace in C in AB linije s farme “Dubravica” pa med 53 do
54 %. Proučevali smo količino mleka in vsebnost maščob v
mleku. Količina mleka se povečuje, kar je za Hrvaško kot
uvoznico večjih količin mleka pomembno.
Ključne besede: živalska proizvodnja,
kakovost, zakonodaja, Hrvaška, EU, CEFTA
PRESTRUKTURIRANJE
ŽIVINOREJSKE PROIZVODNJE V DRŽAVAH SREDNJE IN VZHODNE EVROPE
F. HABEa), M. ZJALIČ in
E. ERJAVEC
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Na osnovi podatkov Evropske komisije in OECD navajamo
številčni pregled stanja in razvoja živinorejske proizvodnje v
desetih državah, potencialnih kandidatkah iz srednje in vzhodne
Evrope za sprejem v EU (SVED) v obdobju tranzicije (1989-1997).
Med državami SVED obstajajo precejšnje razlike v
makroekonomskih značilnostih in v naravnih virih kmetijstva. V
obdobju tranzicije prihaja do različnega oblikovanja bipolarne
strukture kmetijskih gospodarstev, ki jo na eni strani tvorijo
velika kolektivna posestva (organizirana kot kapitalne družbe,
ali zadruge) in večje družinske kmetije ter majhne mešane
kmetije na drugi strani, oziroma samooskrbno naravnana kmečka
gospodinjstva. Stalež živali je zaradi izgube trgov, predvsem
nekdanjega sovjetskega, in zmanjšanja porabe, padel od 20 do 80
%, odvisno od živalske vrste in države. V drugi polovici 90 let
opažamo ponovno oživljanje proizvodnje, ki pa še ne dosega
predtranzicijske ravni. Cene živinorejskih proizvodov so v
državah srednje in vzhodne Evrope (SVED) bistveno nižje kot v
EU, izjema je morda le Slovenija z enako ali celo višjo ravnijo
cen. Glede na nižjo ceno žit v SVED je sorazmerno visoka cena
prašičev in perutnine znak premajhne učinkovitosti
proizvodnje. Cene mleka in goveda so v SVED so delno celo pod
ravnijo svetovnih cen in težko pokrivajo materialne stroške
proizvodnje, čeprav se v zadnjih letih nekoliko popravljajo.
Podrobneje po Evropski komisiji za obravnavane kandidatke
povzemamo razvoj in izglede za proizvodnjo mleka, govejega mesa
in prašičev v letih od 1989 do 2003. Zaradi potreb po strokovni
podpori je Evropsko združenje za živinorejo (EAAP) organiziralo
svojo posebno obliko dela (skupino), ki je v sedmih delavnicah in
drugih oblikah delovanja v letih 1990-1998 poskušala prispevati
k posodobitvi živinoreje v SVED in k učinkovitejšemu prenosu
znanj in izkušenj iz držav Zahodne Evrope v države SVED.
Ključne besede: živinoreja, Centralna Evropa,
Vzhodna Evropa
PRILAGODITEV
ŽIVALSKE PROIZVODNJE IN IZDELKOV ZAKONODAJI EVROPSKE UNIJE IN
STANDARDIZACIJA ZA TRŽENJE, KAKOVOST IN VARSTVO OKOLJA
K. BENČEVIĆa), Ž. BUKVIĆ in
A. PETRIČEVIĆ
a) J. J. Strossmayer Univ. of Osijek,
Agricultural Fac., Trg sv. Trojstva 3, CRO-31000 Osijek, Croatia
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Živalska proizvodnja in kakovost živalskih proizvodov v
Evropski uniji je posledica dolgega sistematičnega razvoja
gospodarskega sistema. Ta sistem se že v osnovi razlikuje od
socialističnega sistema. Države v prehodu iz socialističnega
sistema težijo k vključitvi v zahodno evropsko integracijo.
Prilagoditev živalske proizvodnje in proizvodov pravilom EU ne
more biti zgolj prepisovanje določenih predpisov. Resnično
potrebujemo le prilagoditev osnovnih predpisov, ki sestavljajo
gospodarski in tržni sistem. Samo na ta način lahko dosežemo
enako kakovost in vrednost izdelkov na trgu ter zaščito okolja.
Predstavljena so osnovna pravila trženja v EU in njenih
članicah, skrb za zdravje in varovanje okolja, ki neposredno ali
posredno vplivajo na prilagoditev živalske proizvodnje, kakovost
proizvodov in varovanje okolja v Republiki Hrvaški. Na Hrvaškem
veljavna pravila ne vsebujejo vseh določil osnovnih pravil za
proizvodnjo, trženje in kakovost živalskih proizvodov, ki so v
veljavi EU. Pravila so vezana samo na določene dele živalske
proizvodnje in kakovosti proizvodov. Zaradi navedenih razlogov je
potrebno takoj reorganizirati in sprejeti ustrezne zakone za
razvoj živinoreje na Hrvaškem.
Ključne besede: živalska proizvodnja,
kakovost, ekonomika, trženje, varstvo okolja, zakonodaja, EU
DEJAVNIKI
VPLIVA NA KONKURENČNOST KMETIJSTVA IN PODEŽELJA OB VSTOPU
MADŽARSKE V EU
G. JUHÁSZa), G. KEMÉNY in A.
MÁTHÉ
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Danes sta madžarsko kmetijstvo in podeželje v krizi. 60 %
ljudi, ki so imeli svoja delovna mesta v kmetijskem sektorju, to
je 607.000 zaposlenih, je izgubilo svoja delovna mesta. Ker je
kmetijstvo tesno povezano z življenjem na podeželju, je prav tu
največ problemov. Ena tretjina madžarske populacije živi na
podeželju, nezaposlenost tam pa predstavlja polovico
nezaposlenosti v državi. V procesu privatizacije je bila zemlja
razdrobljena. Večina individualnih kmetij je manjša od enega
hektara. Velik del majhnih kmetij ni vključenih v tržno
gospodarstvo, ampak zadovoljuje le lastne potrebe lastnikov.
Velik delež kmetijskih struktur je še aktivnih. Njihovi
nasledniki ne morejo več delovati tako kot so nekoč v svojih
regijah in še vedno pričakujejo stimulacije v obliki državnih
subvencij.
Ključne besede: kmetijstvo, podeželje,
razvoj, Madžarska, EU
GOSPODARSKI
VIDIKI SLOVENSKE ŽIVINOREJSKE PROIZVODNJE V SPREMINJAJOČEM SE
OKOLJU
S. KAVČIČa)
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale,
Slovenija
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V članku je ovrednotena gospodarska učinkovitost
živinorejske proizvodnje v Sloveniji in verjetne spremembe v
bližnji prihodnosti. Izbrali smo šest glavnih živinorejskih
dejavnosti (prireja mleka, pitanje govedi, pitanje prašičev,
reja brojlerjev, prireja jajc in prireja jagnjet) in zanje s
pomočjo matrike za politične analize (PAM metoda) izračunali
primerjalne prednosti v letih 1995 in 1997. Z dodatno simulacijo,
smo ocenili učinke različnih kmetijskih politik (slovenske, SKP
EU in reformirane SKP) na donosnost živinorejske proizvodnje v
krajšem in daljšem časovnem obdobju. Rezultati kažejo, da
nobena tradicionalna oblika živinorejske proizvodnje v Sloveniji
ni mednarodno konkurenčna. Prireja mleka ima primerjalno
prednost pred ostalimi proučevanimi dejavnostmi. To dejstvo tudi
vsaj deloma opravičuje trenutno vladno politiko v Sloveniji.
Ključne besede: kmetijstvo, živinoreja,
ekonomika, donosnost, politika, analiza, PAM, Slovenija
STANJE
IN PERSPEKTIVE RAZVOJA PRAŠIČEREJE IN PERUTNINARSTVA V POVOJNEM
OBDOBJU V BOSNI IN HERCEGOVINI
S. ADILOVIĆa), A. GAIĆ, E.
ADILOVIĆ, V. ŠAKIĆ in M. SMAJLOVIĆ
a) Univ. of Sarajevo, Veterinary Fac.,
Zmaja od Bosne 90, BiH-71000 Sarajevo, Bosnia and Herzegovina
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Vojna je katastrofalno spremenila čredo domačih živali v
Bosni in Hercegovini. Pred vojno je bilo več kot 850 000
govedi, 1 300 000 ovc, 730 000 prašičev, 95 000 konjev,
80 000 čebeljih panjev in 10 000 000 perutnine. Glede na
ocene je bilo v federaciji BiH po posameznih vrstah uničenih od
52 do 90 % staleža živali. Del živali je ali ostal na
okupiranem območju, ali pa je bil prodan v Srbijo in Črno Goro.
Tako je vojna, ki je trajala skoraj štiri leta, predvsem
uničila črede na sedanjem območju federacije BiH. Obnova čred
se je začela v letu 1996 z odločitvijo koordinacijskega odbora
vlade federacije BiH in ustanovitvijo projektnega izvršitvenega
urada. To omogoča prebivalcem pridelavo hrane za samooskrbo in
za trg. Do konca leta 1997 je bilo preko urada razdeljenih
10 000 telet, 15 000 ovc, 2 000 koz, 200 prašičev in manjše
število perutnine. Pri govedu je prevladovala lisasta pasma
(75 %), rjava (10 %), siva (5 %) in črno bela (10 %).
Najmanj rejskega dela je bilo do sedaj opravljenega na področju
prašičereje in perutninarstva, zato bo potrebno tej proizvodnji
posvetiti več pozornosti. V članku so prikazane dejavnosti za
obnovitev rejskega dela na področju prašičereje in
perutninarstva.
Ključne besede: Bosna in Hercegovina,
živinoreja, razvoj, prašičereja, perutninarstvo
GENETSKI
STANDARDI IN SELEKCIJSKE METODE PRI DOMAČIH ŽIVALIH V EVROPSKI
UNIJI
P. GLODEKa)
a) Univ. Göttingen, Institute of
Animal Husbandry and Animal Breeding, Albrecht-Thaer-Weg 3,
D-37075 Göttingen, Germany
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V prispevku so prikazana osnovna pravila reje domačih
živali, podana v direktivah sveta in odločitvah komisij,
katerih glavna naloga je omogočiti prosto trgovino s plemenskimi
živalmi, zarodki in gametami v skupnosti. Obravnavano je govedo,
prašiči, ovce in koze ter konji. Najpomembnejše dejavnosti so
prepoznavanje rejskih organizacij, identifikacij in registracij
plemenskih živali, izdaja pedigrejev in sprejem registriranih
plemenskih živali v vseh državah članicah. Malo je določenega
o spremljanju proizvodnih lastnosti in ocenjevanju plemenskih
vrednosti. Na tem področju so potrebni mednarodno sprejemljivi
standardi, ki jih bodo odobrile referenčne organizacije kot npr.
ICAR ali INTERBULL pri govedu. Splošen trend pri vseh vrstah
domačih živali je zmanjševanje testiranja živali na
centralnih testnih postajah in povečevanje zbiranja podatkov iz
normalnih proizvodnih pogojev, da bi zmanjšali negativne vplive
interakcij med genotipom in okoljem. Skoraj povsod uporabljajo
BLUP model ocenjevanja živali, zaradi velikih prednosti pri
uporabi zapisov živali in njenih sorodnikov. Vendar ti postopki
zahtevajo veliko investicijskih sredstev in dragega vzdrževanja
in so zato lahko učinkovito izvedeni samo v okviru velikih
rejskih organizacij in s strani države podprtih računalniških
centrov. Tako lahko v prihodnosti pričakujemo več mednarodnega
sodelovanja na tem področju, kot je npr. INTERBULL-ov servis za
ocenjevanje plemenskih vrednosti.
Ključne besede: domače živali, selekcija,
zakonodaja, EU
OCENA
HERITABILITETE (h2)
DOLOČENIH LASTNOSTI KOT MERILO VREDNOTENJA POPULACIJE
ČISTOKRVNIH MADŽARSKIH PRAŠIČEV
L. CSATÓa), J. FARKAS, A. OBORNIK,
L. RADNÓCZI in E. GROENEVELD
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Avtorji so ocenili komponente variance na madžarskih pasmah
prašičev s pomočjo programa VCE 3.2, ki ga je razvil
Groeneveld (1993). Določili so h2 vrednost za štiri
čistokrvne tipe in dve osnovni hibridni liniji z aplikacijo
individualnih modelov. V model so vključili dve kovariabli, pet
fiksnih in en naključni vpliv (npr. gnezdo) ter karakteristične
vplive. Zbirko podatkov lastnih testov (USTV) in raziskav
centralne testne postaje (HVT) so uporabili simultano s
programom, vključenim v ocenjevalni proces. h2 vrednosti
za dve lastnosti so ocenili z USTV. Vrednosti med 0,14 in 0,33 so
dobili za lastnost, povezano z intenzivnostjo rasti, z nizkim
deležem napake ocene (med 2 in 8 %). V primeru povprečne
debeline hrbtne slanine, ki je izraz klavne vrednosti, so bile h2
vrednosti v razponu od 0,13 do 0,33 z napako ocene od 2 do 13 %.
Nizke h2 vrednosti gre lahko pripisati tako
imenovanemu pojavu “zmedenosti”, ki se nastane s prepletom
operativnih in genetskih učinkov pri genetsko zaprtih pasemskih
skupinah. HVT h2 vrednosti so bile določene za štiri
lastnosti. Dobljene ocene heritabilitet so bile za število dni
dobe pitanja od 0,24 do 0,46; za količino zaužite krme v času
poskusa od 0,25 do 0,55; za količino večvrednih kosov mesa od
0,39 do 0,67; in za skupno oceno kvalitete mesa od 0,04 do 0,21.
Napaka pri oceni heritabilitete je nihala med 3,0 in 24,8 % za
prve tri lastnosti, in med 14,1 ter 61,6 % za četrto lastnost.
Za nadaljnje ocene, ki bodo slonele na obsežnejših zbirkah
podatkov in jih avtorji še načrtujejo, si želijo, da bi
pojasnile razlike v h2 vrednosti, opažene med pasmami
in genotipi.
Ključne besede: prašičereja, selekcija,
genetski parametri, heritabiliteta, BLUP
VPLIV
GENOTIPA NA RAST TELESNIH TKIV PRI PRAŠIČIH
G. KUŠECa) Gordana KRALIK, A.
PETRIČEVIĆ, Draženka GUTZMIRTL in Sonja JOVANOVAC
a) J. J. Strossmayer Univ. of Osijek,
Agricultural Fac., Trg sv. Trojstva 3, CRO-31000 Osijek, Croatia
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Proučevali smo vpliv genotipa na diferencialno rast telesnih
tkiv in glavnih delov prašičjih polovic. V ta namen je bilo
zaklanih 50 prašičev LW X SL (1 skupina) in 50 prašičev
(LW X SL) X GL (2 skupina) pri telesnih masah od 85 do 136 kg.
Po zakolu so bile polovice razdeljene na glavne dele (šunka,
hrbet, plečka, trebuh z rebri in vrat), ti pa nato disecirani na
mišično in maščobno tkivo ter kosti. Izračunali smo
alometrične rastne koeficiente za telesna tkiva in za pet
glavnih telesnih delov glede na maso hladnih polovic, oziroma za
posamezna tkiva znotraj posameznega dela v primerjavi z maso
posameznega dela. Med proučevanima skupinama sta bila
statistično značilna (p< 0,05) alometrična koeficienta za
kosti in trebuh z rebri. Statistično značilno različna sta
bili tudi alometrična koeficienta za rast maščob znotraj
šunke (p< 0,05) in znotraj hrbta (p< 0,01).
Ključne besede: prašiči, tkiva, rast,
alometrija
VPLIV
GENOTIPA NA KLAVNO VREDNOST PRAŠIČEV PO DOLOČILIH S - EUROP
STANDARDA
Đ. SENČIĆa), Gordana KRALIK, B.
ANTUNOVIĆ, Z. ANTUNOVIĆ, A. PETRIČEVIĆ in Anica
PERKOVIĆ
a) J. J. Strossmayer Univ. of Osijek,
Agricultural Fac., Trg sv. Trojstva 3, CRO-31000 Osijek, Croatia
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
POVZETEK
Proučevali smo prašičje klavne polovice dveh genetskih
osnov (švedska landrace in linija 3) in na osnovi S-EUROP
razvrstili v tržne razrede. Desne polovice (30 kosov) omenjenih
genotipov smo razkosali po metodi Wenigerja in sodelavcev (1963).
Polovice smo ločili v S-EUROP razrede na osnovi deleža
mišičnine. Svinjske polovice, razvrščene v različne
kakovostne razrede znotraj posameznega genotipa (švedska
landrace in linijan 3) se razlikujejo po klavne kakovosti.
Polovice, razvrščene v razrede z večjo mesnatostjo, imajo
tanjšo hrbtno slanino, na preseku večjo površino MLD, večji
indeks šunke, boljšo konformacijo (večji delež večvrednih
telesnih delov), boljšo porazdelitev mišičja in za malenkost
slabšo kakovost mesa. Svinjske polovice različnih genotipov
imajo različno tržno in uporabno vrednost zaradi razlik v
klavni kakovosti in porazdelitve polovic znotraj posameznega
razreda.
Ključne besede: prašiči, klavna kakovost,
genotip, standardi, S-EUROP
VARIABILNOST
PRAŠIČEV MED SVINJAMI ZNOTRAJ MERJASCA
Marija ĐIKIĆa), I. JURIĆ in D.
MUNJAS
a) Univ. of Zagreb, Agricultural
Fac., Dept. of Animal Science, Svetošimunska c. 25, CRO-10000
Zagreb, Croatia
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V raziskavo so bili vključeni hypor prašiči, križanci
ABCD (n=23) med merjascem AB in petimi svinjami CD. Skupine
potomcev po svinji so bile označene kot A, B, C, D in E.
Analizirali so proizvodne lastnosti in ocenili mesnatost z
dvotočkovno metodo na liniji klanja (Regulation NN 79/95).
Prašiči so dosegli naslednje rezultate: telesna masa ob zakolu
100,6 kg, starost ob zakolu 195,6 dni, masa toplih polovic 79,6
kg, dnevni prirast telesne mase od rojstva do zakola 513,3 g/dan,
neto prirast 407 g/dan, prirast mesa 224,9 g/dan, debelina hrbtne
slanine15,9 mm, debelina dolge hrbtne mišice 69,1 mm in delež
mesa v klavnih polovicah 56,4 %.Statistično značilna razlika
(p< 0,01) med posameznimi svinjami je bila v deležu mesa med
potomci svinj D (65,4 %) in E (60,7 %) na eni strani in potomci
svinj A (53,8) in B (50,8) na drugi, medtem ko je bila razlika
med potomci svinje C (56,7 %) in potomci ostalih svinj
statistično značilna le na 5 % stopnji (p< 0,05). Ocena
variabilnosti prašičev na liniji klanja naznačuje, da je na
razrede mesnatosti možno vplivati preko izločitve svinj na
osnovi njihovega lastnega testa.
Ključne besede: prašiči, dnevni prirasti,
mesnatost, debelina hrbtne slanine
RAZVOJ
KUNCEV PASME PANNON WHITE IN SPREMEMBE REZULTATOV PROIZVODNJE MED
1988 IN 1997
Z. SZENDRŐa), Edit NÉMETH-BÍRÓ
in I. RADNAI
a) Pannon Agricultural Univ.,
Fac. of Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Strokovni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Pregled rezultatov proizvodnje kuncev kaže, da je selekcija
na prirast telesne mase učinkovita metoda, saj se je povprečni
dnevni prirast povečal za 1,3 - 1,4 g na leto. Vzporedno s tem
povečanjem je porasla tudi telesna masa pri 10 tednov starih in
pri odraslih kuncih, povečala se je velikost gnezda in njegova
masa pri starosti 21 dni. V letih 1992-1996 so bili doseženi
sledeči rezultati: telesna masa pri 10. tednih 2,13 oziroma 2,31
kg; velikost gnezda 8,04 oz. 8,55; masa gnezda pri 21. dneh 2,38
oz. 2,56 kg; in individualna masa pri treh tednih starosti 335
oz. 370 kg. Selekcija na osnovi CT podatkov je tudi učinkovita.
Avtorji priporočajo restriktivno krmljenje (130 - 150 g krmne
mešanice na žival dnevno) plemenskih mladic do prve osemenitve
in nebrejih samic po odstavitvi mladičev.
Ključne besede: kunci, pasme, Pannon White,
selekcija, proizvodni kazalci, genetski napredek
VSEBNOST
TELESNIH MAŠČOB PRI PEKINŠKIH, MUŠKATNIH IN RACAH KRIŽANKAH
S. SZASZa) in F. BOGENFÜRST
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Strokovni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Proučevali smo vsebnost telesnih maščob pri pekinških,
muškatnih in racah križankah. Delež telesnih maščob je
znašal pri starosti 7 tednov pri pekinških, muškatnih in
racakih križancih 13,8, 14,3 in 12,7 %. Do 12 tedna starosti se
je pri pekinških racakih vsebnost telesnih maščob povečala na
19,6 %, medtem ko je pri ostalih dveh tipih ostala nespremenjena
(12,5 in 11,9 %). Pekinške račke so pri starosti 7 tednov
imele večji delež telesnih maščob kot pa racaki. Račke
križanke so imele približno enak delež telesnih maščob kot
racaki, medtem ko so muškatne račke bile nekje med pekinškimi
in račkami križankami. Delež telesnih maščob pekinških
račk pri starosti 12 tednov je bil približno enak kot pri
starosti 7 tednov in nižji kot pri pekinških racakih. Pri
muškatnih račkah in račkah križankah se je delež telesnih
maščob v tem času zmanjšal.
Ključne besede: race, sestava telesa, telesne
maščobe
SISTEM
OCENJEVANJA KLAVNIH POLOVIC V EVROPSKI UNIJI
E. KALLWEITa) in Martina HENNING
a) Institute of Animal Husbandry and
Animal Behaviour (FAL), Mariensee, D-31535 Neustadt, Germany
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Da bi dosegli tržno transparentnost, so v evropski uniji
uvedli ocenjevanje klavnih polovic za posamezne vrste domačih
živali. Poleg mase klavnih polovic pri prašičih in deloma pri
govedu spremljajo tudi druge objektivne meritve, ki so osnova za
oceno deleža mesa. Merilna oprema za ocenjevanje prašičjih
klavnih polovic je v različnih državah članicah enaka, vendar
pa se glede na regionalne razlike v pasemski sestavi in razlike v
zahtevah porabnikov uporabljajo različne formule za oceno
deleža mesa. Lastnosti mesa še niso vključene v sistem
plačevanja. Subjektivno ocenjevanje konformacije in pokritosti
klavnih polovic z lojem se uporablja za večino klavnih polovic
goveda in ovc v državah članicah. Razvrščanje trupov pri
perutnini upošteva tudi higiensko kakovost trupov.
Ključne besede: klavne polovice, ocenjevanje,
klasifikacija, sestava, cena, govedo, prašiči, ovce, perutnina,
EU
ANALIZA
KAKOVOSTI ZAKLANIH GOVED V SLOVENIJI*
S. ŽGURa) in Marjana DROBNIČ
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale,
Slovenija
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V sedmih klavnicah smo v obdobju od julija 1994 do junija
1998 zbrali podatke o zakolu in skupno obdelali podatke o 147888
klavnih polovicah. V kategoriji mladih bikov, ki predstavlja
najpomembnejšo kategorijo, je bilo 6 %, 48 %, 37 %, 8 % in
manj kot 1 % klavnih polovic razvrščenih v E U, R, O in P
razred konformacije. Več kot 97 % klavnih polovic je bilo v 2
in 3 razredu zamaščenosti. V vseh ostalih kategorijah (teleta,
telice, voli, mlade in stare krave ter stari biki) so bile klavne
polovice najpogosteje razvrščene v R razred konformacije in 3
razred zamaščenosti. Masa klavnih polovic je bila v vseh
kategorijah zelo variabilna. Klavne polovice z boljšo oceno za
konformacijo in višjim razredom zamaščenosti so imele tudi
večjo maso.
Ključne besede: govedo, klavne polovice,
standardi EUROP, razvrščanje, kakovost
| * |
Raziskavo sta
podprli Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike
Slovenije |
ANALIZA
MESNATOSTI PRAŠIČEV NA LINIJI KLANJA V SLOVENIJI
Milena KOVAČa) in Špela MALOVRH
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V Sloveniji je bilo v letu 1996 v večjih klavnicah uvedeno
ocenjevanje mesnatosti in razvrščanje prašičev na liniji
klanja. Ocenjevanje temelji na merjenju debeline maščobnega
tkiva in debeline mesa v ledvenem predelu ter masi toplih klavnih
trupov. Skupno je bilo ocenjenih 535388 prašičjih trupov.
Klavniški zapisi so bili poslani v centralno podatkovno bazo.
Podatke smo uporabili pri ovrednotenju mesnatosti pri prašičih,
zaklanih med junijem 1996 in junijem 1998. Rezultati kažejo na
povečevanje mesnatosti pri dani masi toplih klavnih polovic v
opazovanem obdobju. Na uvedbo novega sistema ocenjevanja so se
rejci ugodno odzvali in postopoma prilagajali s spremembo v
načinu prehrane in sprejemom novih tržnih pravil.
Ključne besede: prašiči, ocenjevanje in
razvrščanje klavnih trupov, mesnatost
SPREMEMBE
VREDNOSTI ZAKLANIH MADŽARSKIH PRAŠIČEV NA OSNOVI EUROP
KLASIFIKACIJSKEGA SISTEMA
L. CSATÓ a) in
A. OBORNIK
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Strokovni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Proučevali smo vpliv novega klasifikacijskega sistema
(S)EUROP za prašiče, tako da smo obdelali podatke o zaklanih
prašičih v treh tednih: en teden takoj po uvedbi sistema (na
sredini leta 1997), en teden na sredini uporabe in en teden v
marcu/aprilu 1998. Ugotovili smo, da se delež ocenjenih
prašičev vse od uvedbe EUROP sistema, stalno povečuje. V
začetnem obdobju je bilo razmerje prodajnih cen porazdeljenih na
zelo širokem območju, kakovost pa je bila nagrajena z večjim
odstopanjem cene. Razmerje cen se je v drugem obdobju precej
zožilo, v tretjem obdobju pa malo manj. Delež zaklanih
prašičev boljše kakovosti se je kljub temu na Madžarskem
stalno povečeval.
Ključne besede: prašiči, klavna kakovost,
standardi, S-EUROP, Madžarska
PROUČITEV
MOŽNOSTI ZA ZGODNJO DOLOČITEV ZMOGLJIVOSTI RASTI IN KLAVNE
KAKOVOSTI PRAŠIČEV Z BIOKEMIČNIMI TESTI
S. ADILOVIĆa), M. HAMAMDŽIĆ, Aida
HODŽIĆ, E. ADILOVIĆ in V. ŠAKIĆ
a) Univ. of Sarajevo, Veterinary Fac.,
Zmaja od Bosne 90, BiH-71000 Sarajevo, Bosnia and Herzegovina
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Na osnovi podatkov iz literature in lastnih raziskav smo
poskušali ugotoviti povezanost med intenzivnostjo in
zmogljivostjo rasti ter klavno kakovostjo prašičev in
nekaterimi biokemičnimi lastnostmi krvi: aktivnost alkalne
fosfataze (AP), stopnja beljakovinsko vezanega joda (PBI) in
tirozina, raven insulina, reakcija glikogena in insulina na
oralno dodajanje glukoze ter histomorfološke značilnosti
ščitnice in trebušne slinovke. Test je bil opravljen na
prašičih švedske landrace pasme obeh spolov, ki so bili
razdeljeni na osnovi koncentracije insulina v jutranjem vzorcu
krvi: skupina A (n=9) z nizko koncentracijo in skupina B (n=12) z
visoko koncentracijo insulina. Po zakolu je bila določena klavna
kakovost prašičev in histomorfološke značilnosti ščitnice
in trebušne slinovke. Raziskava je pokazala, da obstojajo
nekatere razlike med obema skupinama prašičev iste pasme.
Vendar pa dobljeni rezultati ne dovoljujejo trdnih zaključkov o
povezanosti biokemičnih lastnosti krvi z zmogljivostjo rasti ter
klavno kakovostjo prašičev.
Ključne besede: prašiči, rast, klavna
kakovost, kri, biokemične lastnosti
RAZISKAVA
RAZVOJA MIŠIC PRI MERINO IN SUFFOLK OVCAH S POMOČJO
RAČUNALNIŠKE TOMOGRAFIJE
D. MEZŐSZENTGYÖRGYIa) in A.
LENGYEL
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Avtorji so v raziskavo vključili 192 madžarskih merino in
43 suffolk ovnov ter primerjali obe pasmi z uporabo CT-ja.
Raziskovali so razvoj mišičja ter nalaganje maščob na osnovi
sedmih slik, posnetih na ledvenem predelu oz. stegnu živali.
Poleg tega so bili obdelani tudi podatki o razdalji, merjeni med
vretenci ledvenega predela. Ugotovitve študije nakazujejo, da
ovni madžarske merino pasme ne kažejo pomembne spremembe v
preseku dolge hrbtne in velike ledvene mišice nad 35 kg telesne
mase. Pri suffolk ovnih pa ta vrednost linearno narašča do 45
kg telesne mase. Potrjena je bila statistično preverjena
značilna razlika med obema pasmama. Zaradi ocenjevanja mase
večvrednih telesnih delov so določili tudi medvretenčno
razdaljo. Dokazano razliko med obema tipoma živali so ugotovili
s preverjanjem vretenc kratkega predela. Glede na kategorije
telesne mase je maščobno tkivo linearno naraščalo pri merino
ovnih, pri suffolk ovnih pa je maščobno tkivo naraščala
eksponentno.
Ključne besede: ovce, pasme, merino, suffolk,
računalniška tomografija (CT), sestava telesa, mišice,
maščoba
POVEZANOST
KLAVNE KAKOVOSTI BROJLERJEV IN INTENZIVNOSTI RASTI V ČASU
PITANJA
Gordana KRALIKa), G. KUŠEC, R.
SCITOVSKI, Z. ŠKRTIĆ in A. PETRIČEVIĆ
a) J. J. Strossmayer Univ. of
Osijek, Agricultural Fac., Trg sv. Trojstva 3, CRO-31000 Osijek,
Croatia
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V raziskavo je bilo vključenih 115 ross brojlerjev. Zbrali
smo podatke o telesni masi za 91 brojlerjev za sedem tednov dolgo
obdobje pitanje, ki je bilo osnova za izračun rastne krivulje z
uporabo asimetrične S funkcije. Lastnosti v modelu so: b =
0,05164, c=30,87436. Obdobja rasti so določena s točkama tB =
2,18 tednov (298,36g) in Tc = 8,45 tednov (2736,69 g) s prevojno
točko I = 1478,85 g (5,32 tednov). S tem modelom smo pojasnili
99,924 % variabilnosti. To pomeni, da asimetrično S - funkcijo
lahko uporabimo kot model za opis rasti brojlerjev. Ostalih 24
brojlerjev je bilo žrtvovanih pri telesni masi od 2200 g do 3400
g in starosti od 7 do 12 tednov. Za analizo relativne rasti z
alometrično metodo smo vključili tudi podatke, dobljene z
disekcijo kokoši na glavne dele (prsa, bedra peruti in hrbet).
Stopnja rasti (b) je bila za večvredne dele: prsa - 1,158, bedra
- 0,869, peruti - 0,725, hrbet - 1,063 in abdominalna maščoba -
1,519. Alometrični koeficienti kažejo, da je bila v
proučevanem obdobju intenzivna samo sinteza maščob. To
potrjuje ugotovitev, da najprimernejšo starost za zakol
brojlerjev določimo z asimetrično S-funkcijo.
Ključne besede: brojlerji, rast, klavna
kakovost, asimetrična S funkcija, alometrija, kakovost
IN
VIVO OCENA SPREMEMB V SESTAVI TELESA BREJIH KUNK Z
UPORABO METODE TOBEC
G. MILISITSa), R. ROMVÁRI, Z.
SZENDRO, A. LÉVAI in Tünde GYARMATI
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Z metodo TOBEC smo spremljali spremembe v sestavi telesa kunk
v času prve brejosti. Vsebnosti vode, maščob in beljakovin v
živih živalih smo ocenili z regresijskimi enačbami, v katere
sta bili kot neodvisni spremenljivki vključeni E-vrednost
(izmerjena z metodo TOBEC) in telesna masa. Za vodo in maščobe
smo dobili srednje vrednosti (r = 0,63 in r = 0,56), za
beljakovine pa nizko vrednost (r = 0,16). Vsebnost maščob je
naraščala do 21. dneva brejosti, potem pa je padala. Pri
kontrolnih kunkah je vsebnost maščob naraščala ves čas
poskusa. Na koncu poskusa je bila razlika v vsebnosti maščob
med brejimi in kontrolnimi kunkami statistično značilna (p <
0,001).
Ključne besede: kunci, sestava telesa, TOBEC
nadaljevanje na drugi strani
