KAKOVOST
NAŠIH MESNIH IZDELKOV IN PRIMERJAVA Z EU
B. ŽLENDERa)
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za živilstvo, Jamnikarjeva 101, 1000
Ljubljana, Slovenija
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Danes uspešnost trženja zagotavlja samo primerno visoka in
stalna kakovost naših izdelkov ter njihov ustrezen izbor, ki
zadovoljuje vse večje zahteve porabnikov. Kakovost mesnin na
našem trgu sistematično nadzorujejo inšpekcijske službe,
vendar najbolj širok pregled nad njihovo senzorično kakovostjo
dobimo ob vsakoletnem ocenjevanju mesa in mesnin v domači
konkurenci, ter suhih mesnin v mednarodni konkurenci, na
Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni. V prispevku
opisujemo stanje kakovosti izdelkov v domači konkurenci, kjer
ocenjujejo štiri kategorije izdelkov: standardne izdelke, nove
izdelke, varne mesnine in sveže meso. Opisane so tudi lastnosti
in najpogostejše napake suhih mesnin, to je suhega mesa in
klobas, kjer pa je glede kakovosti možna primerjava z nekaterimi
evropskimi državami. Posebej navajamo značilnosti tehnologije
in kakovost pršutov in suhih klobas ter vzroke za specifične
kakovostne lastnosti teh izdelkov po različnih deželah in
pokrajinah.
Ključne besede: mesni izdelki, kakovost,
Slovenija, EU
KAKOVOST
PERUTNINSKIH PROIZVODOV V LUČI EVROPSKE ZAKONODAJE
Antonija HOLCMANa), D. TERČIČ
in R. VADNJAL
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
EU je uredila sanitarno in higiensko zakonodajo ter skupne
tržne standarde za jajca leta 1968 in za perutninsko meso leta
1976. V teh standardih so zajeti bistveni kriteriji kakovosti,
predpisi glede označevanja in metode za ugotavljanje stanja in
kontrole. Standardi se stalno dopolnjujejo in prilagajajo, ne
samo glede na spreminjanje proizvodne strukture, trženja živil
in tehnološki napredek ampak tudi glede na spremembe dojemanja
kakovosti živil pri porabnikih. V Sloveniji “Pravilnik o
kakovosti jajc in jajčnih izdelkov” iz leta 1989 predpisuje
pogoje, ki jih morajo glede kakovosti izpolnjevati jajca in
jajčni izdelki. Minimalni pogoji, ki jih mora izpolnjevati meso
zaklane perutnine in užitna drobovina, pa so predpisani v
“Pravilniku o kakovosti mesa” iz leta 1981 in “Pravilniku o
spremembah in dopolnitvah pravilnika o kakovosti mesa
perutnine” iz leta 1988. Primerjava vsebin navedenih
pravilnikov in zakonodaje v EU kaže na potrebnost sprememb in
dopolnitev pravilnikov ter ustrezno uskladitev z evropsko
zakonodajo.
Ključne besede: perutnina, jajca, meso,
kakovost, zakonodaja, EU, Slovenija
PRILAGAJANJE
KAKOVOSTI PERUTNINSKEGA MESA ZAHTEVAM EU
C. VARGAa) in Vera ŠMIGOC
a) Perutnina Ptuj d.d., Potrčeva cesta
10, 2250 Ptuj, Slovenija
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Na osnovi primerjave predpisov, ki regulirajo kakovost
perutninskega mesa v Sloveniji in EU smo ugotovili, da obstajajo
razlike v predpisih, ki uravnavajo kakovost perutninskega mesa,
razreza in drobovine v Sloveniji in EU. Predpisi v EU omogočajo
širšo ponudbo perutninskega mesa. Parametri kakovosti
perutninskih trupov (A, ekstra A, B in C razreda) so pri nas bolj
točno definirani, kar zagotavlja tržišču boljšo kakovost
mesa. Sistem tehtanja in toleranca odstopanj v neto masi
zamrznjenega mesa in osnovnih delov omogoča klavnicam cenejše
in enostavnejše delo. Slovenski proizvajalci perutninskega mesa
se bodo hitro prilagodili zahtevam kakovosti EU.
Ključne besede: perutnina, meso, kakovost,
zakonodaja, EU, Slovenija
KRITERIJI
HIGIENSKE NEOPOREČNOSTI ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA
J. MARINŠEKa)
a) Univ. v Ljubljani,
Veterinarska fak.., Gerbičeva ul. 60, 1000 Ljubljana, Slovenija
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V prispevku so opisani kriteriji higienske neoporečnosti
živil živalskega izvora. Naše predpisane tolerance za vsebnost
posameznih onesnaževalcev okolja in za veterinarsko medicinske
preparate v živilih živalskega izvora smo preverjali s
tolerancami, predpisanimi v nekaterih državah EU. Vsebnost t.i.
bioreziduov v živilih živalskega izvora je v Sloveniji
sistematično nadzorovana, kar prikazujemo na koncu skupaj z
oceno stanja.
Ključne besede: živila, živila živalskega
izvora, higiena, kriteriji, Slovenija, EU
OCENA
DIETETIČNE VREDNOSTI KONJSKEGA MESA
S. MAKRAYa), C. HANCZ, T. G. MARTIN
in J. STEFLER
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Poročilo je rezultat dolgotrajnega poskusa, ki poteka že od
leta 1988 na populaciji vlečnih konj v Kapošvaru. Sedemnajst
odstavljenih žrebet, štirih genotipov je bilo zaklanih v
starosti 205,2 ± 14,4 dni. Končna telesna
masa je bila 300,0 ± 45,1 kg, masa klavnih polovic 157,8 ± 27,6
kg, klavnost pa 52,9 ± 4,3 %. Rezultati so bili modificirani
zaradi manjšega okvirja konj pasme haflinger, ostala žrebeta pa
so bila križanci velikega okvirja madžarskih ali francoskih
vlečnih kobil, ki so jih parili s percheron ali norik žrebci.
Glavne sestavine voda (75,8 ± 1,0 %), beljakovine (20,7 ±
0,9 %), maščobe (2,3 ± 0,8 %) in pepel (0,9 ± 0,3 %) se
niso značilno razlikovale med pasmami. Poleg nizke skupne
vsebnosti maščob je ugodna lastnost konjskega mesa tudi nizek
delež nasičenih maščobnih kislin.
Ključne besede: vlečni konji, pasme, meso,
kakovost
PREHRANSKI
POMEN JETER ZA OSKRBO Z VITAMINOM A
Vesna JEŠEa) in Renata CIGLARIČ
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Namen raziskave je bil dobiti orientacijsko oceno o
koncentracijah vitamina A v jetrih različnih vrst domačih
živali v Sloveniji. Analizirali smo jetra telet (n=5), govedi
(n=5), piščancev (n=7) in prašičev (n=6).Po umiljenju in
ekstrakciji je sledila določitev vitamina A s HPLC metodo.
Sistem HPLC omogoča ločitev all-trans-retinola od
ostalih izomer vitamina A. Detekcija je potekala z UV-detektorjem
pri valovni dolžini 328 nm. V telečjih jetrih je bila
povprečna koncentracija all-trans-retinola 5,6 mg/100g
jeter, v govejih 25,9 mg/100 g, v piščančjih 14,0 mg/100 g
in v svinjskih 15,0 mg/100 g. Srednje vrednosti vitamina A,
preračunano na 100 g praženih jeter, so bile 4-krat do 25-krat
večje od priporočil za dnevno oskrbo (RDA), odvisno od vrste
jeter, starosti ter spola oseb. S prehranskega stališča so
jetra zelo bogat vir vitamina A. Večja količina zaužitega
vitamina A je lahko teratogena za zarodek, zato naj bi se
nosečnice jetrom z veliko vitamina A izogibale. Že nekaj
povišanih vnosov vitamina A lahko pri nosečnicah povzroči
razvojne anomalije zarodka, posebej v prvem trimesečju. Pri
ostalih porabnikih tega živila obstaja nevarnost le, če so
količine zaužitih jeter zelo velike in je njihovo uživanje
zelo pogosto.
Ključne besede: domače živali, prehrana
živali, jetra, vitamin A, all-trans-retinol
POMEN
PROIZVODNJE IN PREDELAVE OVČJEGA MESA ZA MESNO INDUSTRIJO BOSNE
IN HERCEGOVINE
F. ČAKLOVICAa), S. ADILOVIĆ, M.
SMAJLOVIĆ, E. ADILOVIĆ in V. ŠAKIĆ
a) Univ. of Sarajevo, Veterinary Fac.,
Zmaja od Bosne 90, BiH-71000 Sarajevo, Bosnia and Herzegovina
Strokovni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Predstavljeno je število in pomen reje ovc pred agresijo v
Bosni in Hercegovini ter proizvodnja, kemična sestava,
organoleptične lastnosti ter ocena kakovosti in predelave
ovčjega mesa. Reja ovac ima komparativne prednosti, še posebej
v hribovitih predelih, z obvezno uporabo sodobnega rejskega in
selekcijskega dela in izgradnjo oziroma prenovo obstoječih
klavnic, hladilnic in produkcijskih zmogljivosti za proizvodnjo
in predelavo ovčjega mesa. Industrijska predelava bi se morala
usmeriti v proizvodnjo klasičnih in novih izdelkov iz
prekajenega ovčjega mesa, klobas in konzerv. Glede na to bi
morali uporabiti preizkušene proizvodne postopke, z obvezno
uporabo klasičnih metod in naravnih dejavnikov, da bi zagotovili
tradicionalno visoko kakovost izdelkov.
Ključne besede: ovčje meso, mesni izdelki,
Bosna in Hercegovina
KONCEPT
KONTROLE KAKOVOSTI V MADŽARSKEM RIBIŠTVU
C. HANCZa), S. KÖRMENDI, J. PEKLI
in M. PERÉNYI
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Strokovni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Proces priključitve Madžarske v ES, zastavlja številne
naloge v vseh vejah kmetijstva, vključno z ribištvom. Ena
pomembnih nalog je razvoj tehnik za kontrolo kakovosti. Vsa
podjetja, ki bodo želela izvažati svoje proizvode v ES, bodo
morala čimprej v proces managementa celostne kakovosti (Total
Quality Management,TQM). To pomeni analizo celotnega proizvodnega
sistema od surovin, živali in krme v skladu s sprejetimi
standardi kakovosti. Metode preverjanja nevarnosti in kritičnih
točk (HACCP) se uporabljajo za preverjanje najvažnejših
abiotičnih in biotičnih označevalcev kakovosti. Obravnavani so
posebni vidiki za akvakulturo in ribištvo glede na kontrolo
kakovosti managementa okolja. Razvit je model za vališče rib.
Ključne besede: ribištvo, kakovost, kontrola,
TQM, HACCP, Madžarska
PRILAGAJANJE
KONTROLE KAKOVOSTI MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV SMERNICAM EVROPSKE
ZVEZE
Slavica GOLC–TEGERa)
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale,
Slovenija
Pregledni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V članku so opisani parametri kakovosti mleka in mlečnih
izdelkov. Kakovost slovenskega mleka navajamo s stališča
doseganja evropskih meril za kakovost, navedenih v smernicah
92/46/EEC. Sodobna mlekarska analitika za določanje parametrov
kakovosti surovega mleka in sistem zagotavljanja kakovosti dela v
analitskih laboratorijih sta zelo pomembna.
Ključne besede: mleko, mlečni izdelki,
kakovost, kontrola, EU, Slovenija
SESTAVA
MLEKA PRI KRAVAH V KONTROLI IN KAKOVOST ODKUPLJENEGA MLEKA V
ZADNJIH DESETIH LETIH V SLOVENIJI
Marija KLOPČIČa), J. POGAČAR in
Ivana VALJAVEC
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija
Strokovni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Za obdobje zadnjih 10 let smo proučili rezultate kontrole
produktivnosti v slovenskih kontroliranih čredah. Povečuje se
mlečnost krav v standardni laktaciji pri vseh pasmah. Pri
vsebnosti maščobe ni izrazitih razlik med pasmami, se pa iz
leta v leto povečuje. Bolj spremenljiva je vsebnost beljakovin.
Najvišjo vsebnost beljakovin dosegajo krave lisaste pasme,
najnižjo pa krave črno-bele pasme. Precejšnje razlike se
kažejo tudi v povprečni mlečnosti med farmskimi in kmečkimi
čredami ter na kmetijah med posameznimi območji. Podobni trendi
so tudi pri odkupljenem mleku. Količina odkupljenega mleka se iz
leta v leto povečuje, kljub temu da se izrazito zmanjšuje
število kmetij, od katerih se mleko odkupuje. Vsebnost maščobe
in beljakovin odkupljenega mleka se zvišuje in med letom precej
niha. Pomembno pa se je v obdobju zadnjih 10 let izboljšala
mikrobiološka kakovost mleka, saj je bilo v letu 1997 že 82,8 %
odkupljenega mleka v ekstra in prvem kakovostnem razredu (do
100.000 SŠMO/ml). Število somatskih celic v odkupljenem mleku
se znižuje, saj je bilo v zadnjem letu preko 80 % mleka, v
katerem je bilo število somatskih celic pod 400.000/ml mleka.
Kvaliteta odkupljenega mleka v Sloveniji se je bistveno
izboljšala in je primerljiva s kvaliteto mleka v drugih zahodno
evropskih državah.
Ključne besede: govedo, mleko, količina,
kakovost, Slovenija
KAKOVOST
MLEKA NA FARMAH MERCATORJEVEGA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA V
KOČEVJU GLEDE NA ZAHTEVE EVROPSKE UNIJE
Marija RAJČEVIČa), J. ŽLINDRA, A.
VIDIC in K. POTOČNIK
a) Bratov Učakar 6, 1117 Ljubljana,
Slovenija
Strokovni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Analizirali smo kemično sestavo in higiensko kakovost mleka,
pridobljenega v letih 1996 in 1997 na farmah Mercatorjevega
kmetijskega gospodarstva v Kočevju. Rezultate za količino suhe
snovi brez maščobe, beljakovin, skupno število mikroorganizmov
(SŠMO) in število somatskih celic (ŠSC) smo analizirali glede
na predpise v Sloveniji in jih primerjali z zahtevami v EU (92/46
EEC). Po povprečni količini suhe snovi brez maščobe,
beljakovin, SŠMO in ŠSC je oddano mleko v obeh letih ustrezalo
zahtevam EU, vendar pa je bilo v letu 1996 25,42 % mleka z manj
kot 85 g suhe snovi brez maščobe na kilogram in v letu 1997
15,90 %. Mleka z manj kot 28 g beljakovin na kilogram ni bilo.
1,7 % mleka letno ni ustrezalo zahtevam EU, ker je vsebovalo
več kot 10 x 104/ml SŠMO, vendar se po naših
predpisih (Ur. l. RS, 34/98) še lahko odkupuje. Po ŠSC ni
ustrezalo zahtevam EU 7,3 % oddanega mleka v letu 1996, v letu
1997 pa 21,14 %; v tem mleku je bilo ŠSC večje od 40 x 104/ml.
Ključne besede: mleko, kemična sestava,
higiena, zakonodaja, Slovenija, EU
PRIREJA
IN SESTAVA MLEKA DROBNICE V SLOVENIJI
D. KOMPANa), Suzana BREŽNIK, D.
BIRTIČ in Marjana DROBNIČ
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija
Pregledni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Prireja mleka drobnice pri nas in v svetu narašča. Pomembna
je sestava in kakovost mleka, ki je večinoma namenjeno predelavi
v vrhunske proizvode, ki jih je mogoče narediti le iz kakovostne
surovine. Opisani so dejavniki, ki najpogosteje vplivajo na
sestavo in kakovost ovčjega in kozjega mleka. Predstavljena je
vsebnost maščobe, beljakovin, laktoze pri slovenskih pasmah ovc
in koz ter porazdelitev somatskih celic v vzorcih ovčjega mleka.
Ključne besede: drobnica, prireja mleka,
mleko, sestava, somatske celice, Slovenija
KONKURENČNOST
MADŽARSKEGA MLEKARSTVA V LUČI ŠIRITVE EVROPSKE UNIJE
I. HEINRICH
a),
C. BORBÉLY, G. SZÉLES in A. OLSOVSZKY
a) Institute of Farm Economics, German
Federal Research Centre (FAL), Bundesallee 50, D-38116
Braunschweig, Germany
Strokovni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Večina stroškov pri madžarskih proizvajalcih mleka se
giblje med sroški na Novi Zelandiji in v zahodni Evropi. Primeri
proučevanih kmetij kažejo da na Madžarskem obstajajo pogoji za
dobičkonosno prirejo mleka. Prednosti Madžarske so v nižjih
stroških delovne sile, relativno nizkih stroških krme in v
čredi visoko produktivnih živali. Primerna pazljivost in
strokovno znanje skupaj z naštetimi prednostmi bodo madžarskim
pridelovalcem mleka omogočili obdržati se na globalnem trgu.
Ključne besede: mlekarstvo, Madžarska, EU
OCENA
VSEBNOSTI IMUNOGLOBULINOV-G V MLEKU IN KOLOSTRUMU PREŽVEKOVALCEV
Z DOLOČITVIJO VSEBNOSTI BELJAKOVIN V SIROTKI
Zsuzsanna KISS-CSAPÓa), I. HOLLÓ,
Éva VISI-VARGA, Éva BALLA-TERLAKY in A. KOVÁCS
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Raziskave povezav med vsebnostjo beljakovin sirotke in
imunoglobulinov-G v kolostrumu in mleku 141 krav različnih
genotipov (čistopasemske in križanke), 55 koz različnih pasem
in 171 ovc različnih pasem so pokazale visoko korelacijo med
tema dvema parametroma pri vseh treh vrstah. Vrednosti r so bile
0,9869 za govedo, 0,9723 za koze in 0,9574 za ovce. Vrednost r za
vse tri vrste skupaj je bila 0,9667. Visoke korelacije, določene
z linearno regresijo, opravičujejo uporabo enačb, s katerimi na
osnovi vsebnosti imunoglobulinov-G ocenimo vsebnost serumskih
beljakovin.
Ključne besede: prežvekovalci, mleko,
kolostrum, beljakovine, imunoglobulini
NOVA METODA
ZA KVANTITATIVNO DOLOČANJE BELJAKOVIN BAKTERIJSKEGA IZVORA NA
OSNOVI VSEBNOSTI D-AMINOKISLIN
J. CSAPÓa), J. SCHMIDT, Zsuzsanna
KISS-CSAPÓ, I. HOLLÓ, Éva VISI-VARGA in Éva
BALLA-TERLAKY
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
V zadnjih letih so razvili več metod za določanje deleža
dušikovih spojin bakterijskega izvora, ki prehajajo iz vampa v
siriščnik ali tanko črevo. Pri proučevanju vsebnosti
D-aminokislin v živilih, posebno v mleku in mlečnih izdelkih
smo ugotovili da lahko D-alanin (D-Ala), D-glutaminsko kislino
(D-Glu) in D-asparaginsko kislino (D-Asp) določimo v podobnih
količinah, posebno v proizvodih, povezanih z bakterijsko
aktivnostjo. Z diaminopimelično kislino (DAPA), D-Glu in D-Asp
bakterijskega izvora iz vampa in vsebine dvanajsternika goveda bi
lahko ugotovili kakšna je povezava med omenjenimi kislinami in
če lahko D-Asp in D-Glu uporabimo za oceno vsebnosti beljakovin
bakterijskega izvora. DAPA, D-Asp in D-Glu iz vsebine
dvanajsternika in vampa petih pitovnih bikov so bile določene z
uporabo aminokislinskega analizatorja in tekočinske
kromatografije (HPLC). Za vsebino dvanajsternika (v oklepaju za
vampne bakterije) so bile r-vrednosti, določene z linearno
regresijo, med DAPA in D-Asp 0,778 (0,758) in med DAPA in D-Glu
0,703 (0,808). Vrednosti r med vsebnostjo surovih beljakovin
vampnih bakterij in markerji so bile sledeče: DAPA, 0,737; D-Asp
0,7254; D-Glu 0,614. V modelnem poskusu so bile za določitev
vrednosti beljakovin bakterijskega izvora izračunane teoretične
vrednosti na osnovi D-Asp in D-Glu. Teoretične vrednosti,
izračunane na osnovi DAPA, so bile približno 10 % večje. Zato
priporočamo, da se razen DAPA vključita med beljakovinske
markerje tudi drugi dve aminokislini.
Key words: bakterije, beljakovine,
aminokisline, kvantitativno določanje
OCENA
PREŽITVENE SPOSOBNOSTI PRI KRAVAH ČRNOBELE PASME V SLOVENIJI
J. POGAČARa), K. POTOČNIK, I. KUMP
in Anka DOLINAR
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Pri 4742 kravah črno-bele pasme, ki so potomke 35 očetov in
imajo najmanj 30 hčera, smo ocenili povprečni preživitveni
odstotek živali pri 48 mesecu starosti, in sicer je 75 %, pri
60 mesecih preživitve je 61 % in pri 72 mesecih je 47 %. Za
oceno funkcionalne preživitvene sposobnosti je treba vrednosti
korigirati na mlečnost. Dednostni deleži za preživitvene
sposobnosti so sledeči: 0,05 za preživitev ob 48 mesecu, 0,08
za preživitev ob 60 mesecu in 0,09 za preživitev ob 72 mesecu.
Genetska variabilnost za preživitveno sposobnost zadostuje, da
je selekcija na lastnosti preživetja možna in z gospodarskega
vidika tudi potrebna.
Ključne besede: govedo, pasme, črno-bela,
dolgoživost, preživitvena sposobnost, selekcija,
heritabiliteta, Slovenija
MOLZNOST
MADŽARSKIH LISASTIH KRAV
B. HUTHa), I. HOLLO, I. FÜLLER in
Zsuzsanna KISS-CSAPO
a) Pannon Agricultural Univ., Fac. of
Animal Science, Guba S. u. 40, H-7400 Kaposvár, Hungary
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Proučili smo lastnosti molznosti 75 krav madžarske lisaste
pasme različnega porekla po očetu (pasme madžarska lisasta,
nemška lisasta in montbeliard). Za pretok mleka in simetrijo
vimena smo ugotovili velik razpon vrednosti. Samo pri indeksu
vimena je bila razlika med skupinami različnega porekla po
očetih statistično značilna. Povezave med obliko vimena in
molznostjo niso bile jasne. Lastnosti molznosti so pomembne pri
selekciji in pri zdravju vimena, zato predlagamo ponovno
vključitev tovrstnih raziskav v selekcijski sistem na
Madžarskem.
Ključne besede: govedo, krave, molznost,
pretok mleka
ODVISNOST
TRAJANJA MOLŽE OD UPORABE RAZLIČNIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV
D. KRALIKa), Ž. BUKVIĆ, R. EMERT
in R. ZIMMER
a) J. J. Strossmayer Univ. of Osijek,
Agricultural Fac., Trg sv. Trojstva 3, CRO-31000 Osijek, Croatia.
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Proučevali smo delo dveh skupin molznikov. Prva skupina je
delala s sistemom z mlekovodom (1. sistem) in druga skupina z
vrči (2. sistem). Analizirali smo razlike v trajanju molže kot
tudi razlike med molzniki znotraj vsakega sistema. Znotraj 1.
sistema smo ugotovili majhne razlike med molzniki (2,21*), medtem
ko so bile razlike v 2. sistemu (4,76**) bolj značilne. To
dokazuje, da molzniki niso pravilno ocenili postopka in trajanje
molže. Takšna napaka se odraža v manjši količini
izmolženega mleka in večji možnosti nastanka bolezni vimena.
Rezultati kažejo na upravičenost mlekovoda, ki istočasno
olajša težko delo molznikov.
Ključne besede: molža, mlekovod, vrči
VPLIV
GOSTOTE PRIDELKA IN GNOJENJA KORUZE NA VIŠJI PRIDELEK KORUZE IN
VIŠJO UČINKOVITOST MLEČNE PROIZVODNJE
M. JURIŠIĆa), M. STJEPANOVIĆ, Ž.
BUKVIĆ, M. DOMAČINOVIĆ in Ivana JURIŠIĆ
a) J. J. Strossmayer Univ. of Osijek,
Agricultural Fac., Trg sv. Trojstva 3, CRO-31000 Osijek, Croatia
Izvirni znanstveni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Raziskava je potekala na poskusnem zemljišču Fakultete za
kmetijstvo Osijek in proizvodni enoti v Vinkovcih od leta 1993 do
1994. V raziskavi je bil uporabljen hibrid Bc 592. Znotraj vrstic
na parcelah je bil razmak za S1-48000 rastlin na ha =
29,7 cm, S2-60000 rastlin na ha = 23,8 cm in S3-80000
rastlin na ha=17,9 cm, razdalja med vrsticami pa je bila 70 cm.
Uporabili so tri dušikova gnojila N1=90, N2=180
in N3=270 kg/ha s 100 kg/ha P2O5
in 150 kg/ha K2O. S foliarnim gnojilom z mešanico
INA-Fertina K1 v 3 % koncentraciji, so gnojili
dvakrat na leto v intenzivni rastni fazi koruze na enem delu
poskusa. Raziskava je na osnovi kemične analize koruznega zrnja
(koncentracija glavnih hranil in voda), narejene v letih 1993 in
1994, pokazala, da povečano gnojenje z dušikom v drugi in
tretji skupini pozitivno vpliva na povečano vsebnost beljakovin.
Največjo vsebnost energije je bila dosežena v tretji skupini s
pretvorbo različnih koruznih donosov v energijske enote
izražene kot FU. Tretja skupina je imela za 723 FU višji
pridelek kot prva skupina in za 422 FU višjega kot druga.
Različna energijska vrednost koruznega pridelka je bila
spremenjena v količino končnega proizvoda – mleko, in tržno
realizacijo. Dosežene so bile sledeče vrednosti: več mleka (s
654 kg na 1572 kg) je bilo proizvedenega v tretji in drugi
skupini kot pa v prvi, kar denarno pomeni 1635 kn, oziroma 3929
kn več kot v prvi skupini. Podobni rezultati kot s koruzo v letu
1993 so bile doseženi s pretvorbo koruze nekaterih skupin (1994)
v energijske vrednosti.
Ključne besede: prehrana živali, koruza,
gnojenje, gostota setve, hranilna vrednost, mlekarstvo
KEMIČNE
IN ORGANOLEPTIČNE LASTNOSTI MEDU MEDONOSNIH ZELIŠČ NA
PODROČJU SLAVONIJE IN BARANJE
Z. TUCAKa), Z. PUŠKADIJA, D.
BEŠLO, Ž. BUKVIĆ in Zlata MILAKOVIĆ
a) J. J. Strossmayer Univ. of Osijek,
Agricultural Fac., Trg sv. Trojstva 3, CRO-31000 Osijek, Croatia
Strokovni članek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Slavonija in Baranija sta bogati z medonosnimi rastlinami,
kar omogoča čebelarstvo. Med vse bolj pridobiva na pomenu kot
prehrambeni in medicinski proizvod, zato smo se odločili za
kemično in organoleptično analizo medu. Kakovost medu glede na
barvo, aromo, okus in vsebnost beljakovin, sladkorjev in drugih
sestavin ustreza kakovostnim normam, ki jih predpisuje Republika
Hrvaška in Evropska unija.
Ključne besede: med, organoleptične
lastnosti, kemične lastnosti, medonosne rastline
nadaljevanje na drugi strani
