Jože OSTERC
a), Slavko ČEPIN, Marija KLOPČIČ,
Marko ČEPON, Silvester ŽGUR, Ivan ŠTUHEC, Drago KOMPAN, Antonija HOLCMAN in
Snežana LEVSTIK
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, prof., dr.
Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Prireja mleka in mesa v Sloveniji v zadnjih letih ter smernice za prihodnost so
teme tega pregleda. Tržni prireji mleka in mesa se povečujeta, narašča pa tudi
poraba. Stopnja samooskrbe s kravjim mlekom je 123 %, s perutninskim mesom 114
%, z govejim mesom 97 %, s prašičjim mesom 82 % in s sladkovodnimi ribami 100 %.
Letno porabimo na prebivalca tudi 3 kg mleka in 1 kg mesa drobnice ter 0,3 kg
mesa kuncev. Zaradi omejenih naravnih danosti in občutljivosti prostora ter
skrbi za ohranitev rodovitne kmetijske zemlje bomo v prihodnje večjo pozornost
posvečali uvajanju sonaravnih tehnologij reje živali. Posebno pozornost bomo
posvečali etiki kmetovanja in v sklopu te etologiji in ekologiji. Kljub
upoštevanju zahtev po bolj sonaravni živinoreji bo mogoče povečati prirejo mleka
in mesa.
Marija ĐIKIĆ
a)
in Ivan JURIĆ
a) Univ. of Zagreb, Fac. of Agriculture,
Svetošimunska 25, HR-10000 Zagreb, Croatia, prof., dr.
Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Prireja živalskih izdelkov na Hrvaškem ne pokriva potreb prebivalcev in turizma.
Medtem ko uvoz živalskih izdelkov narašča, je izkoriščanje kmetijskih površin
samo okrog 39 %. Ti trendi kažejo na potrebo po razvoju takšne strategije, ki bi
spodbujala živalsko proizvodnjo. Za Hrvaško bo upoštevanje že podpisanih
konvencij in upoštevanje smernic Evropske zveze (EZ) verjetno pomenilo
upočasnitev rasti živalske proizvodnje. Kakorkoli, na Hrvaškem prevladuje
mnenje, da bi morala biti vsa zakonodaja v soglasju s standardi držav članic EZ,
še posebej zaradi turizma kot strateško najpomembnejše gospodarske panoge.
MIKOTOKSINI KOT DEJAVNIKI
TVEGANJA V ŽIVALSKIH IZDELKIH
Melinda ZOMBORSZKY-KOVÁCS
a), Ilona BANCZEROWSKI, Péter
HORN in Ferenc KOVÁCS
a) Univ. of Kaposvár, Fac. of Animal Sciences,
Guba Sándor street 40, H-7400 Kaposvár, Hungary, prof., dr.
Strokovni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Avtorji podajajo pregled najpogosteje navzočih mikotoksinov (ohratoksin A,
trihoteceni, fumonizini in zearalenon) na Madžarskem, škodljivih posledic
njihovega delovanja in tveganja vnosa v prehransko verigo. OA je bil na
Madžarskem ugotovljen v kavi, žitih, ledvicah zaklanih prašičev, človeški krvi
in mleku. Nobenih ostankov, ki nastanejo iz trihotecenov, ni v živalskih
organizmih, tako da je možnost zaužitja toksina z mesom in mesnimi izdelki
majhna, izločajo pa se z mlekom, zato se lahko pojavijo v mleku in mlečnih
izdelkih. Predhoden pregled navzočih fumonizinov in zearalenona v mleku je
pokazal, da je kontaminacija surovega mleka teoretiočno možna, vendar pa je z
vidika zaščite porabnikov zanemarljiva.
ZAKONODAJA EVROPSKE ZVEZE ZA
PODROČJE PRIREJE IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŽIVALI
Klaus MEYN
a)
a) German Cattle Breeders'
Federation (ADR), Adenauerallee 174, D-53113 Bonn, Germany, dr.
Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Podan je pregled populacij domačih živali, njihova prireja in oskrba trga v
Evropski zvezi (EZ-15) in v desetih kandidatkah iz srednje in vzhodne Evrope
(SVED). Z ozirom na glavne zakonodajne postopke v EZ navajamo najpomembnejša
področja zakonodaje, vezana na prirejo živali. Podrobno je opisana zakonodaja s
področja reje goveda, prašičev, ovc in koz ter konj, vključno z osnovnimi
smernicami in spremljajočimi odločbami, ki določajo pravila za kontrolo
proizvodnosti in genetsko izvrednotenje, ter kriteriji za priznanje rejskih
organizacij, rodovniških knjig, registrov za hibride in certifikatov. Opisana je
tudi smernica (Third Country Directive), ki ureja uvoz rodovniškega materiala v
EZ iz držav izven EZ.
PRIREJA MLEKA V DRŽAVAH SREDNJE IN VZHODNE
EVROPE IN ŠIRITEV EVROPSKE ZVEZE
Emil ERJAVEC
a)
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, izr. prof., dr.
Pregledni znanstveni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Predstavljene so značilnosti trga z mlekom in ukrepi kmetijske politike v
državah srednje in vzhodne Evrope (SVED) v primerjavi z Evropsko zvezo (EZ) z
vidika prihodnje širitve EZ. Prireja in predelava mleka v SVED nista v celoti
primerljivi z EZ na področju tehnologije, ekonomije obsega, ter zahtev o
higieni, zaščiti živali in varstva okolja. Kmetijska politika v SVED je le delno
primerljiva s skupno tržno ureditvijo za mleko in mlečne izdelke. Podpore
prireji mleka so visoke, kljub temu da so cene za 30 do 40 % nižje kot v EZ. Po
pristopu k EZ ni pričakovati pospešenega povečanje prireje in cenovnih izravnav
v SVED. Mlekarstvo SVED ni konkurenčno z evropsko mlečno industrijo, ki bo po
pristopu dobila nove trge. Pristopna pogajanja so se pričela v juliju 2000 za
prvo skupino kandidatk. Odločalo bodo predvsem o kvotah, za katere ni
pričakovati, da bodo pomembno odstopale od statistične prireje v referenčnem
obdobju. Tudi različna vprašanja izvajanja skupne tržne ureditve bodo predmet
pogajanj. Za pristop sta pomembni predvsem posodobitev državne uprave in dvig
konkurenčnosti prireje in predelave mleka.
Ključne besede: mleko / prireja / SVED /
Evropska zveza / širitev / skupna kmetijska politika
NALOGE VETERINARSKE STROKE V PRIREJI MESA IN
MLEKA V PRIHODNOSTI V SLOVENIJI
Milan POGAČNIKa)
in Črtomir BORKO
a) Univ. v Ljubljani, Veterinarska
fak., Gerbičeva ulica 60, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, prof., dr., mag.
Strokovni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Avtorja predstavljata razvojne vidike vloge in nalog veterinarske stroke v
prireji mesa in mleka s posebnim poudarkom na nadzoru in zatiranju kužnih
bolezni, ki so, kljub ugodnemu stanju v državi, stalna grožnja živalim vseh vrst
in kategorij ter lahko pomembno vplivajo na gospodarnost prireje. Reprodukcija
domačih živali je hitro razvijajoča se veja veterinarske medicine, uporaba
njenih dosežkov v praksi pa bistveno pripomore k rentabilnosti prireje.
Obremenitve organizmov z biološkimi, kemičnimi in fizikalnimi onesnaževalci
okolja postajajo pomemben dejavnik v zdravstvenem varstvu živali in postavljajo
pred veterinarsko stroko nove naloge. Okoljevarstveni vidiki, ki so tudi
vpleteni v zdravstveni nadzor nad prehrano živali, pridobivajo na pomenu zaradi
povezave s prehrano ljudi v tako imenovani “prehranjevalni verigi”. Analizo
omenjenih poglavij sta avtorja opravila na osnovi sedanjega stanja in obstoječe
zakonodaje v R Sloveniji ter predvidela smernice razvoja v skladu z razvojem
stroke in zakonodaje v Evropi.
Ključne besede: veterina / meso / mleko / prireja / razvoj /
Slovenija / Evropska zveza
Mirko LOJKIĆ
a), Lorena JEMERŠIĆ in Svjetlana TERZIĆ
a) Croatian Veterinary Institute,
Savska cesta 143, HR-10000 Zagreb, Croatia, dr.
Strokovni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Imunoprofilaksa nekaterih virusnih bolezni pri prašičih je nujna posebno v
intenzivni reji. Možnost pojava bolezni zahteva dobro pripravljene programe
imunoprofilakse in možnosti kontrole imunskega odziva. Izbira cepiva ter kdaj in
kako cepiti zavisi od dejavnikov, kot so epidemično stanje, maternalna
odpornost, rejske razmere in drugi, ki lahko vplivajo na pojav in obseg širjenja
bolezni. Programi cepljenja nekaterih pomembnih virusnih bolezni temeljijo na
izkušnjah in znanstvenih dognanjih. Priporočeni imunoprofilaktični programi za
klasično prašičjo kugo, bolezen Aujetszkega, parvovirozo ter virusno vnetje
želodca in črevesja prašičev pokrivajo skoraj vse kategorije prašičev. Cepljenje
prašičev proti prašičjemu reprodukcijskemu in respiratornemu sindromu je možno,
vendar ga na Hrvaškem ne izvajajo. Prav tako ni cepljenja proti slinavki in
parkljevki.
a)
a) Univ. v Ljubljani,
Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija,
doc., dr., mag.
Strokovni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Sistem mlekarskih laboratorijev v Sloveniji je sistem laboratorijev z različnimi
nalogami, odvisno od namena preskušanja in zahtev ustanoviteljev. V tem delu je
opisano delovanje mlekarskih laboratorijev na osnovi organiziranja Laboratorija
za mlekarstvo pri Biotehniški fakulteti v povezavi z ostalimi laboratoriji za
kontrolo kakovosti surovega mleka v Sloveniji. Navajamo sistem zagotavljanja
kakovosti analiz, pa tudi način preskušanja strokovne usposobljenosti
laboratorija s povezovanjem v med-laboratorijsko primerjalno testiranje in
ostale med-laboratorijske primerjave. Omenjamo dosežene kriterije kakovosti,
načine prevzemanja metod in zahtevanih kriterijev kakovosti ter povezovanje z
mednarodnimi institucijami, pa tudi sistem uradne kontrole kakovosti mleka in
mlečnih izdelkov, ki trenutno poteka v Sloveniji v okviru veterinarskih in
zdravstvenih zavodov ločeno od mlekarskih laboratorijev.
Ključne besede: mlekarski laboratoriji / sistem
/ mleko / kakovost / kontrola / Slovenija
Andrej ŠALEHARa),
Antonija HOLCMAN, Drago KOMPAN in Metka ŽAN
a) Univ. v Ljubljani, Biotehniška
fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenija, Professor
emeritus, prof., dr.
Strokovni prispevek
Jezik: angleški
IZVLEČEK
Opredelitve pojma pasma so različne in običajno zelo splošne. Ne vključujejo
nobenega objektivnega merila, s katerim bi lahko nedvoumno opredelili skupino
domačih živali za pasmo. Pogosto je tudi vedenje o izvoru pasme zelo površno,
kar v sestavku dokazujejo podatki o izvoru pasme lipicanski konj. Pravilniki
Evropske zveze, ki so v pripravi, vključujejo poleg pojma pasma še pojem
“podpopulacije” (sub populations) in postopek za njihovo določitev. O določitvi
skupine domačih živali za pasmo mora odločati posebna uradna strokovna skupina
na osnovi podatkov o razvoju ter morfoloških in proizvodnih lastnostih živali.
Ključne besede: domače živali / pasme /
lipicanski konj
